Make your own free website on Tripod.com

 

 

zgodovina_mala.gif (9626 bytes)

NAZAJ

Zgodovina tobaka

 

Potepanje po Južni Ameriki

 

Legenda Indijancev iz plemena Huron pravi, da je še pred prihodom belega človeka vladala na zemlji strašna lakota. Zato je Manitoua (veliki duh) na zemljo poslal prelepo dekle, da bi rešila človeštvo. Kjer se je zemlje dotaknila z desno roko, tam je pognal krompir. Kjer se je zemlje dotaknila z levo roko, tam je pognala koruza. Ko je bila zemlja bogata in rodovitna, se je usedla in odpočila. Pozneje je na mestu kjer je sedela začel rasti tobak.


Tobak spada v družino Razhudnikov (Solanaceae), ki šteje 90 rodov in med 2000 do 3000 vrst. Večina vrst izvira iz srednje in južne Amerike, določene vrste pa so avtohtone tudi v Avstraliji. Tudi v našem okolju je več avtohtonih vrst razhudnikov, vendar so vse strupene. Iz te družine pa izvirajo tudi užitne rastline, ki jih uporabljamo v vsakodnevni prehrani. To so: paradižnik, paprika, jajčevec, feferoni in krompir. Zanimivost krompirja je ta, da so njegovi zeleni deli strupeni in lahko povzročajo obolenja podobna črevesnemu katarju (gastroenteritisu). Tudi v lupini gomoljev so v manjših količinah prisotni isti alkaloidi (solanin), zato je surovo uživanje krompirja škodljivo.

Rod tobakov obsega 60 vrst, v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) pa sta dve vrsti tobaka: navadni tobak (Nicotiana tabacum) in kmečki tobak (Nicotiana rustica). Vrsti se razlikujeta predvsem v velikosti listov (nav. tobak ima dosti večje liste od kmečkega) in v občutljivosti na podnebje (nav. tobak raste samo v subtropskih podnebjih, kmečki tobak pa raste v zmernem pasu po celotni zemlji in izvira iz Mehike). Podobne pa so sestavine (alkaloidi iz družine nikotinov), ki nastajajo v koreninah in se nato transportirajo v liste. Zanimivo je tudi to, da koncentracija nikotina narašča, ko se rastlina bliža cvetenju in hitro pade med cvetenjem in razvojem semen. To lastnost je mogoče izkoristiti tako, da na rastlini trgamo cvetove in tako v listih obdržimo višjo koncentracijo nikotina. Poleg zgoraj omenjenih uporab tobaka, ga uporabljajo tudi kot nadomestek za pesticide v biološki pridelavi hrane, nikotin je namreč učinkovit insekticid.


Tako je nastal tobak v indijanskih mitih, drugače pa so Indijanci iz srednje Amerike kultivirali prve divje vrste tobaka pred 8000 leti in jih začeli gojiti za religiozne namene.

Vrač, ki je bil oblečen v jaguarjevo kožo, je zvil tobakove liste in jih vstavil v pipi podobno stvar. Skozi »pipo« je vdihaval dim in ga izdihaval. S tem je prepričeval navadne ljudi, da so ga obsedle višje sile in da v tem stanju vidi prihodnost in se pogovarja z duhovi. Rastlino pa so uporabljali tudi v zdravilniške namene, skoraj proti vsem boleznim. Vrači so sveže liste dajali na odprte rane in tako preprečevali okužbe, ljudem so dali vdihavati dim ob pljučnih boleznih, izvlečke iz listov pa so uporabljali proti glavobolom in zobobolom.

V naslednjih tisočletjih je tobak postopoma prehajal iz religioznega in medicinskega sveta v svet navadnih ljudi. Med leti 600 n.š. in 1000 n.š. izvirajo že prvi dokazi takšne uporabe tobaka. Prve slike kajenja se pojavijo v majevski kulturi, kjer so liste tobaka zvili, jih povezali z vrvico (majevska beseda za kajenje je SIK'AR) ter jih nato kadili. Na teh majevskih slikah so upodobljeni tudi vojaki, ki kadijo tobak skozi trs in druge votle pripomočke (kosti, glinene cevke).

Karibski Indijanci so zvijali tobak v palmine liste in ga z dodatkom dišečih rastlin kadili. Iz karibskega območja se je ta navada razširila tudi na nomadska plemena v S. Ameriki. Tam so Indijanci uporabljali tobak za čaščenje Manitoua z velikimi pipami in z dimljenjem svetih krajev, tobak pa so uporabljali tudi za kajenje pipe miru. V J. Ameriko se navada iz Karibov ni pomembneje razširila vse do prihoda Špancev.

Usoda je hotela, da je Kolumb odkril Novi svet točno na mestu, kjer je bil tobak najbolj uporabljan med navadnimi ljudmi. Na Karibih je Kolumb že na svojem prvem potovanju prišel v stik s tobakom. Ob obali nekega otoka so namreč srečali Indijanca v kanuju, ki je imel pri sebi večjo količino suhih tobakovih listov, nekaj listov je Indijanec poklonil Kolumbu. Pozneje je ta zapisal v svoj dnevnik, da so ti listi očitno zelo dragoceni za Indijance in jih je zato odnesel s sabo nazaj na španski dvor.

V prvih desetletjih 16. st. so španski osvajalci redno prihajali v stik s tobakom in ga zato tudi prenesli po celotni J. Ameriki, navado uživanja tobaka pa mornarji tudi v Evropo. Prve rastline je leta 1556 v Evropo prinesel francoski misijonar Thevet. Francoski ambasador na portugalskem dvoru Jean Nicot je leta 1560 poslal nekaj rastlin na francoski dvor in tako začel nezadržni pohod te zeli po Evropi in preostalih kontinentih. Po tem človeku so kasneje tobaku dali tudi botanično ime Nicotiana tabacum.

Tobak so v Evropi prvi uporabljali zdravniki za zdravljenje, šele kasneje so začeli tobak uporabljati na druge načine. Leta 1571 je Seviljski zdravnik prvič poročal o »tej najnovejši noriji« med zdravniki in zraven navedel še 36 boleznih (glavobol, izpadanje zob, zobobol, kuga, rak…), ki jih je moč pozdraviti s tobakom.

Trideset letna (1618-1648) vojna je bil glavni generator razširjanja tobaka po celotni Evropi, saj so bile v to vojno vpletene skoraj vse evropske države. V tem obdobju se je navada kajenja močno razširila med vojaki zahodnih držav. Tako se je navada razširila iz atlantskih držav (Španija, Francija) v srednje in vzhodno evropske države, med katerimi je bila tudi Kranjska.

Seveda pa je z večanjem uporabe tobaka raslo tudi nasprotovanje. Tako je leta 1575 španska cerkev prepovedala uživanje tobaka v cerkvah. Papež pa je zagrozil z izobčenjem za tiste, ki snifajo ali kadijo tobak na svetih krajih, z utemeljitvijo, da je uživanje tobaka preblizu spolnim užitkom. V angleški kolonijah so izdali zakon, po katerem je bilo dovoljeno kajenje samo enkrat dnevno, vendar ne v družbi sokadilcev.

Leta 1601 so v Turčijo so leta prinesli tobaka, kar je takoj izzvalo negodovanje islamske duhovščine. Kasneje je sultan Murat IV. uvedel smrtno kazen za vse uživalce tobaka, kar naj bi državo obvarovalo kuge, ki se je v prvi polovici 17. st. močno razširila po Evropi.

Podobno kot v Turčiji, so se tobaka lotili tudi po ostalih azijskih državah, v katere je tobak prišel iz vzhoda, iz Filipinov, ki so bili v tem obdobju španska kolonija. Na Kitajskem so na začetku samo prepovedali gojenje in uživanje tobaka, kasneje pa so uvedli tudi obglavljenje za vse prestopnike. V Rusiji so ob prvi prekršitvi zakona človeku odrezali nos in ga prepeljali na prisilno delo v Sibirijo. Ob drugi prekršitvi zakona, pa je sledila smrtna kazen.

Kljub vsem prepovedim in grožnjam pa je trgovina s tobakom cvetela po celotni Evropi. Veliko večino tobaka za evropski trg so v tistem času pridelali na karibskih otokih (Kuba, Hispaniola…) in v angleških kolonijah v severni Ameriki (Virginia, Pennsylvania…). V angleških kolonijah so prvi začeli tudi komercialno pridelovati tobak za evropski trg, za kar so razvili posebno sorto virginiskega tobaka, ki je še danes osnova vsem sodobnim sortam. V teh kolonijah so bili tako navezani na pridelavo tobaka, da so ga imeli v začetku 17. st. celo za plačilno sredstvo.

Kot v vseh prekomorskih kolonijah, so tudi tu prevladovali moški, ki so delali na tobakovih poljih. Vendar je bilo prisotno kronično pomanjkanje delovne sile, zato so leta 1619 pripeljali prvih 20 sužnjev iz Afrike, kar je močno zaznamovalo prihodnjo zgodovino severne Amerike in današnje NBA lige. Problem pomanjkanja žensk pa so rešili tako, da so vsako leto iz Anglije pripeljali bodoče neveste. Vsak moški je moral svoji bodoči ženi dati 55 kg tobaka, če se je hotel poročiti z njo.

V Evropi so pridelovali tobak le na jugu Španije in v vzhodnem Sredozemlju. V celinski Evropi so gojili manj kvalitetno vrsto tobaka (kmečki tobak), ki so ga v glavnem uporabljali žvečenje in kot okrasno rastlino na vrtovih.

18. st. je bilo zaznamovano predvsem z uvajanjem državnih monopolov za uvoz in prodajo tobaka, kar je takratnim monarhijam prinašalo velike dohodke, ki so jih branili za vsako ceno. Tako so v Franciji uvedli smrtno kazen za nelegalen uvoz tobaka v državo.

Po svetu se je v tem stoletju tudi močno razširila moda uporabe cigar, predvsem iz Sevilie in Kube, takratnih svetovnih centrov izdelovanja cigar. Cigare so vse bolj nadomeščale uporabo pip, njuhanje pa je še vedno ostala glavna oblika uporabe tobaka. V tem obdobju se je močno okrepilo tudi nasprotovanje tobaku, ki je bilo podkrepljeno z vse več znanstvenimi dokazi takratnih znanstvenikov. Že leta 1761 so v Angliji objavili prve dokaze o povezavi med kajenjem in rakom na dihalih. Tudi sir Francis Bacon je opozarjal na težavnost odvajanja od uporabe tobaka.

V začetek 19. st. pa so cigare končno zavladale celotnemu svetu. V ta name so uvažali mojstre zvijanja cigar v vse pomembnejše angleške kolonije. Večina teh mojstrov je prišla iz Kube, nekaj pa tudi iz Sevillie. Prava revolucija pa se je zgodila leta 1832, ko so v vojni med Egiptom in Turčijo, čisto po naključju, odkrili papirnato cigareto. Prej papirnatih cigaret niso poznali, tobak so zvijali v liste trsja ali koruze.

Med obleganjem Akre je ena enota egiptovski topničarji povečali ognjeno moč svojih topov tako, da so smodnik zavili v papirnate zavojčke in jih nato dajali v topove. Za to novo odkritje so bili nagrajeni z 0,5 kg tobaka. Naključje je hotelo, da so imeli zlomljeno pipo, zato so si tobak zavili kar v papir, ki so ga prej uporabljali za smodnik. Ta zelo praktična oblika uporabe se je hitro razširila med obe vojski in kasneje v Krimskih vojnah (1853-1856), kjer so sodelovale vse takratne velesile, še na celotno Evropo. Že nekaj let po vojni so v Angliji začele nastajati prve prodajalne ročno izdelanih turških cigaret. Prvo prodajalno je odprl iznajdljivi podjetnik Philip Morris, ki je zaznamoval in še zaznamuje svetovno dimno sceno.

Na škatlice so cigarete čakale le nekaj let. Ameriški kongres je leta 1863, med državljansko vojno, sprejel zakon, po katerem so morali cigarete prodajati v škatlicah. Zakon je bil uveden zaradi lažjega nadzora nad prodajo cigaret in ker so na škatlice lažje lepili davčne znamke ter tako lažje pobirali davek od prodaje cigaret. Ročna izdelava cigaret pa je bila draga in zamudna, trg pa je to novo obliko uporabe tobaka sprejel presenetljivo hitro, zato so lastniki tovarn, kjer so ročno izdelovali cigarete, ponujali velike vsote denarja za izum naprave, ki bi strojno zvijala cigarete. Leta 1880 je 21 letni James Albert Bonsack prvi izumil takšno napravo, ki je pomenila dokončno zmago cigaret nad ostalimi oblikami uporabe tobaka. Majhne proizvodne obrate so zamenjale velike multinacionalne korporacije, od katerih večina posluje še danes (Philip Morris, British American Tobacco, Benson & Hedges …). S svojo velikostjo so si lahko privoščile ogromne oglaševalne kampanje, ki so povzročile ogromen porast uživanja tobaka po celem svetu. Vzporedno s tem porastom, se je skozi celotno 19. stoletje močno povečalo nasprotovanje kajenju in kadilcem. V ZDA so leta 1830 organizirali prvo anti - tobačno gibanje. Leta 1868 so v Angliji vpeljali zakon, ki je prisilil železnice, da so uvedel posebne vagone za ne kadilce, ter jih tako obvarovale pred kadilci. Leta 1890 so v 26. državah ZDA prepovedali prodajo cigaret mladoletnim osebam. Istega leta so v ZDA objavili listo drog in na njej se je znašel tobak. Končno so se leta 1899 združile vse svetovne protikadilske organizacije in sicer v SVETOVNO PROTI KADILSKO LIGO in tako skupno odprle fronto proti kajenju tobaka.

Ta nenehni boj med dimom in nedimom, se je z vso silovitostjo razvil prav v drugi polovici 21. st. Na eni strani velike tovarne cigaret in na drugi vse bolj zadimljeno ljudstvo, ki ga z raznimi teorijami napajajo znanstveniki. In ker se vse skupaj dogaja pred našimi nosovi mislim, da zgodbo današnjega tobaka (21.st) verjetno vsi dobro poznamo, eni po službeni dolžnosti (kadilci), drugi kot hobi (nekadilci). Eni prizadeto, drugi zapušeno. Tradicija tobaka, ki se je skozi celotno zgodovino povezoval z vojno in bojem, se tako nadaljuje še danes. Razlika je le ta, da ta vojna poteka med interesi velikih korporacij in argumenti medicinske stroke. Trenutno kaže tobaku zelo slabo v zahodno evropskih državah, v nerazvitih državah pa je tobak na pohodu, zato je trenutni rezultat neodločen.

In kakšen bo rezultat v prihodnosti?

 

NAZAJ

Zgodovina tobaka

TXT