Fant od fare

<body topmargin=0 leftmargin=0 marginheight=0 marginwidth=0><script type="text/javascript" src="http://hb.lycos.com/hb.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://ratings.lycos.com/ratings/lycosRating.js.php"></script> <script type="text/javascript"><![CDATA[//><!]]></script> <script type="text/javascript" src="http://scripts.lycos.com/catman/init.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-start.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-middle.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-end.js"></script> <noscript> <img src="http://members.tripod.com/adm/img/common/ot_noscript.gif?rand=369946" alt="" width="1" height="1" />  <iframe frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" width="728" height="90" src="http://ad.yieldmanager.com/st?ad_type=iframe&ad_size=728x90&section=209094"></iframe>  </noscript> <table cellpadding=0 cellspacing=0 border=0><tr> <td valign="top" colspan=2 height=105 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000" bgproperties="fixed" background="00500690ezvthe.gif"> <div> <FONT SIZE="7" COLOR="#CCFFFF" FACE="Amaze" ><B>                         M</b><B> </b></FONT><FONT SIZE="5" COLOR="#CCFFFF" FACE="Arial" ><B> </b></FONT><B> </b><B> </b></div> </td> </tr><tr> <td valign="top" width=200 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000" bgproperties="fixed" background="006c8212ezvthe.gif"> <div> <B>Fant od fare</b></div> <div> <A HREF="id209.htm" TARGET="_top" TITLE="Mali pekinzan Tricki"><U>Mali pekinzan Tricki</U></A></div> <div> <A HREF="id236.htm" TARGET="_top" TITLE="Psica"><U>Psica</U></A></div> <div> <A HREF="id300.htm" TARGET="_top" TITLE="Montmorency"><U>Montmorency</U></A></div> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <DIV ALIGN="LEFT"></DIV> <div> <A HREF="index.htm" TARGET="_top" TITLE=" "><U><IMG SRC="4f04d470.gif" border=0 width="77" height="71" ALIGN="BOTTOM" HSPACE="0" VSPACE="0"></U></A></div> </td> <td valign="top" height=375 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000"> <div> Fant od fare</div> <bR> <div> JOYCE STRANGER</div> <bR> <div> Grd dan je bil. Globoko v razpoki in spranji in zlebu je leza1 sneg, ki ga je naneslo h kamnitim stenam in je pod seboj zakrival obliko pokrajine. Prek strmin je bical veter, ki je zavijal, in drevesa so se zvijala pod tezo, veje so se lomile pod bremenom.</div> <div> Pes ves dan ni imel miru. Neutrudno so precesavali zem1jisce, izkopavali ovce in jih skusa1i po snegu, ki ga je naneslo do njihovih repov, spet spraviti na kmetijo; ziva1i so se nebogljeno pogrezale, vsak korak je bil naporen boj.</div> <div> Gospodarju ni mogel izpovedati svojih strahov. Nebo je bilo temno in tezko od snega, zvepleno rumeno na oddaljenem obzorju, s posastno skrivnostno svetlobo, zaradi katere se je tresel. Hrib je zahrumel vase, preslabotno, da bi ga lahko slisa1 pastir, toda dovolj glasno, da je vznemiril ovce in je pes odpovedal pokorscino.</div> <div> Dvakrat se je prihulil in zacvilil, se uprl in ni hotel naprej, in moski je zavpil nanj, psoval vreme in stresal nejevoljo, ker ga je moral pes jeziti prav na tak dan. Hotel se je vrniti na kmetijo, k vrocemu caju in plamenecemu ognju. Preklel je ovce.</div> <div> Enkrat je s kavljem potegnil zivinico z visoke skalnate planote, kjer je stala omamljeno, nikoli prej v svojem kratkem zivljenju se ni dozivela takega vremena. Enkrat ga je moral uporabiti, da je resil psa iz zameta, ki je prekrival globoko strugo in v katero se je zival s prestrasenim bevskom pognala.</div> <div> Hip kasneje je bil pes prost. Moz si je s kavljem pomagal, da je precenil globino snega in poiskal pot na drugo stran. Preden jo je dosegel, je hrib zadrgetal in se je z visin sprozila silovita teza snega in skal in zemlje, katere zagon se je poveceval in se je zato poganjala vedno hitreje, naravnost proti pastirju.</div> <div> Pes je zalajal in stekel. Wyn mu je sledil, zaradi debelega oblacila neroden. Glavni tok je sel mimo njega, od zgoraj je divje zazvizgalo in v ramo ga je zadela skala ter mu vgozdila roko. Naj si je ze tako prizadeval, premakniti se ni mogel, lezal je nemocno kot zuzelka, ki je z buciko pritrjena na zbirateljevi mizi.</div> <bR> <div> Pozvizgal je psu in Moss se je nezaupljivo pribliza1, rep mu je pomahoval zmedeno, ne v pozdrav. Premlad je se bil in sneznega plaza ze ni dozivel, vendar je bil dobro zdresiran. Vedel je, da se ne sme premakniti brez gospodarjevega ukaza.</div> <div> Wyn Jones je zdaj preklinjal strogost, s katero je dresiral psa. Preklinjal je dresuro, ki je zagotavljala, da bo pes sedel dneve, ce mu je bilo tako ukazano, dokler ne dobi drugacnega ukaza, dresuro, ki je zagotavljala, da bo opazoval druge pse v ovcji credi in ne bo niti pomislil, da bi se vmesal. Zaradi dresure se bo pes zanasal na gospodarjeve mozgane in nikoli na lastne.</div> <div> "Domov, fant," je dejal pastir.</div> <div> To je bilo edini ukaz, ki se ga je spomnil. ce bo psu uspelo priti do doma, bodo prisli in ga poiskali. ce bo nehalo sneziti, bodo lahko sli po sledeh. ce pa bo snezilo...  Wyn je zaprl oci in poprosil Stvarnika; kozo mu je prekril znoj, navkljub hladu, ki mu je lezel skozi oblacila, in vlagi, ki se je vpijala vanj.</div> <div> Pes se je zmedel. Domov je bil ukaz za nepos1uzna sceneta, ne pa za odraslega psa, ki je z gospodarjem nekje v hribih. Cvilec se je splazil blize. </div> <div> "Domov, prekleti norec."</div> <div> Glas je bil razdrazen, vendar se ne krik. Pes je pogledal ovce na oslepljujoci belini ozadja, volnena runa stisnjena tesno skupaj, ki so v svoji revi potrpezljivo cakale psa, ki jih bo popeljal. Poznale so pse in vajene so bile skotskih ovcarjev.</div> <div> Wyn Jones je pritajeno zaklel, zakaj ena od samick je bila na tem, da se ojagnji, in vsako jagnje, rojeno v snegu in mrazu, je bilo obsojeno na smrt, ce mu ga ni uspelo spraviti na varno.</div> <div> "Domov, pes," je zakrical z vso mocjo, ki jo je mogel zbrati, in zaskrbljeno opazoval, kako je Moss spustil rep med noge in se prihulil, beden, ne vedoc, od kod kazen; obrnil se je.</div> <div> Moss se vedno ni mogel verjeti svojim usesom. Pred njima je bilo delo, ki ga je bilo potrebno opraviti, in kako more gospodar lezati v snegu. Stekel je nazaj in skusa1 izkopati skalo, ki je moza uklescila in ga zadrzala v ujetnistvu. Wyn je zavzdihnil. Uboga zverina si je na vso moc prizadevala, toda pomagati so morali ljudje.</div> <div> Ne, je ostro dejal pastir, bolecina se mu je stopnjevala. Pes se je ritenski umaknil, z glavo na eno stran, usesa napol povesena, zmedena.</div> <div> "Domov," je zarjovel Wyn.</div> <div> Tokrat se je pes napotil po stezi, ki je peljala v varnost, vendar se je oziral, z zaskrbljenimi ocmi, kot bi upal, da bo ugledal gospodarja, ki je vstal in mu sledi. Ko se je preprical, da se to ne bo zgodilo, je kmalu vso misel preusmeril na sledenje poti, ki je vodila na kmetijo.</div> <div> Poznal je pot po vonju in videzu in po obcutenju tal, toda vonj je bil zastrt, razpoznavni znaki so izginili in vse naokrog je lezal nedotaknjen sneg. Pogreznil se je in se opotekel, strah ga je bilo miru, ker je bilo sam, ker ni bilo ptic, strah ga je bilo skaljene svetlobe in dusljivega zara na nebu.</div> <div> Le malo je lahko videl pred seboj, ker je bilo tako majhen. Vsak greben je bil gora, ki jo je bilo treba s tezavo premagati. Padel je v majhen zamet in se sopec spet izhomotal. Potem se je zrusil na tla, da bi si oddahnil, vendar je imel ukaz preveliko moc. Njegova dolznost je bila ubogati, moral je domov.</div> <div> Pastir, ki je ob1ezal, kjer je padel, si je z orokavicenimi prsti zbrisal ledene solze z oci in pogledal po ovcah.</div> <div> Ovce so stale ravnodusno, s sklonjenimi glavami, z repi proti vetru. Ko se je premaknil, se je ena obrnila proti njemu in se morda v iskanju zavetja v zavetrju snega, ki ga je zdaj deloma prekrival, priblizala in se postavila obenj.</div> <div> Druge ovce so ji sledile, ustvarjajoc zascito pred vetrom, ne da bi se zavedale, da je njihov prihod pastirju poda1jsal moznost prezivetja. Moza so poznale, bil jim je domac, nosil jim je hrano, ko je bila trava revna, vsak dan se je ukvarjal z njimi in se preprical, ali je vse v redu. Prisle so k njemu, ko jim je dajal sena, in k njemu so prisle zdaj, ko so iskale domacnost v svetu, ki je nenadoma postal tako tuj.</div> <div> Potegnil je za najblizje runo in ovca je legla v sneg poleg njega, saj ji je prisotnost cloveka dajala obcutek udobja. Ovce so bile zelo krotke in se niso bale cloveka, prav ta pa je zrasla ob steklenici, bila je jagenjcek miljencek, ki je nekako pripadal cloveskemu svetu. Butala je v ljudi, prosec jih za priboljske in naklonjenost, in bi oplenila kuhinjo, ce bi bila vrata odprta. Prihajala je in odhajala na dvorisce, kakor se ji je zljubilo, tako da so jo sele pred kratkim vrnili credi. Sledila je cloveku, tesno kot njegova senca. Zdaj se je stisnila obenj kot zvesti pes, ki ga greje.</div> <div> Potisnil je prosto roko v njeno zaudarjajoco volno in zadremal z neprijetnimi sanjami o vreli kavi in zrezku in ledvicnem narastku z vroco mesno omako, o toploti in udobju kmecke hise.</div> <div> Vsako prebujanje je bilo trpljenje. Z vsakim spancem je bil blizje smrti in obhajala ga je nejasna slutnja, da bo cez uro ali kaj takega zadnjic zaprl oci in da ga bodo nasli trdega in mrzlega med stisnjenim ovcami.</div> <div> Mozgani so mu pocasi dreveneli. Pozabil je na psa. Ujet je bil in nikoli mu ne bo nihce mogel pomagati. Noc je pogoltnil zvepleni zar in nov sneg se je obetal. Prve drobne snezinke so mu hladile lica in se topile ob surovem runu poleg roke.</div> <div> Pes ovcar je bilo na pol poti do doma. Veter mu je grizel zrkla, da so se mu solzile oci, vlaga je primrzovala na smrcku, tako da je iz ust na kozuh visel led. Tacke so bile pomrznjene. Takega mraza ze ni dozivel.</div> <div> Bolj je pogresal ljudi kot hrano. Bil je credna zival in strah ga je bilo samote. To je bila najhujsa kazen, ki mu jo je clovek lahko nalozil. Ko se je odrekel pasji druscini, je potreboval cloveka. Ljudje so ga opogumljali in mu dajali udobje in toploto. Ni mogel prenasati strahotne puste pokrajine, kjer se nic ne premika, in prenizko pri tleh je bil, da bi videl oddaljeni cop vabljivega prijaznega dima, ki se je vil iz kmeckega dimnika.</div> <div> Naletel je na pot, ki je bila uhojena od ovac in ljudi. Pot je bila spluzena in globoki sneg je na vsaki strani ustvarjal trdne stene. zivahno je stekel, svobodnejsi gibi so ga ogrevali.</div> <div> Ko je utrujen postal, se je sapa na zraku zgostila v oblacke, stresel je z glavo, ker mu tisto, kar je videl, ni ugajalo in ni mogel dojeti.</div> <div> Pot se je koncala, ker je snezni plug nizje spodaj zavil na kmetijo. Ovce so ostale v hribih, kjer jih je presenetil nepricakovan sneg. Njegova kmetija je lezala osamljen in bela, edina ociscena pot je bila po dvoriscu, tako da so lahko hodili molst krave in krmit kokosi in prasice</div> <div> Pes je bilo skoraj ze doma, ko se je nanj brez opozorila usul snezni plaz. Potapljal se je, za hip je se lahko videl skozi trdo steptan sneg s sledovi lisic in hermelinov i fazanov in podlasic. Potem ga je zajela slepota, ko so se veliki snezni kosmi zvrtincili v vetru in padali po oceh in smrcku, na ramena in po hrbtu in po glavi in vratu. Nenehno se je otresal, potem je sedel v vlazen sneg, uporabil najprej eno tacko in nato drugo, da je scistil lepljivo neprijazno breme, ki mu je preprecevalo, da bi videl in se premikal.</div> <div> Nesmiselno bi bilo nadaljevati pot. Prihulil se je, kjer je 1ezal, prisluskujoc vetru, ki je zavijal s severa, in zdaj ze b1iznjim in znanim glasovom. zvenket vedra, nenavadno pridusen, mukanje krave, ki so jo gnali v zavetje, bevsk psa.</div> <div> To ga je spet spodbudilo. Zalajal je, ostro in glasno, klical je psa spodaj in Rex je zas1isal tovarisa in je odgovoril; 1ajez je izraza1 dobrodos1ico in ni odnehal tudi se potem, ko je kmet zakrical nanj.</div> <div> Ko je Rex zastal, da bi zajel sapo, je Moss spet zalajal.</div> <div> "Vraga, to mora biti Wynov pes" je kmet zaklical zeni in obstal na pragu, zroc v vrtincenje kosmicev. "Kaj neki se je zgodilo pastirju? Pes ga ne hi nikoli zapustil. Prevec dobro je zdresiran." Mair Thomasova je zijala v moza, bleda ko smrt. Pes se nikoli ni prise1 sam domov. Odkar je odrasel, ze ne. Wynu zdaj ni bilo treba nikoli posi1jati ziva1i domov zaradi nepos1usnosti. Pa je v noci, kot je bila ta, tudi ne bi poslal same.</div> <div> "Kaj lahko storiva?" Je vprasala Daia Thomasa, skoraj sepetaje, ker ji je strah jemal glas. Po hribih je prezala smrt, ki je udarjala nepremisljene, in celo izkusen moz lahko umre v belem prostranstvu, kot je ta, le nekaj metrov od varnega zavetja.</div> <div> Kmet se je ze zamotal v plasc in vrtel stevi1ke na telefonu, ki je bil edina povezava s sosedi, prevec oddaljenimi, da bi jih obiskal ali poklical.</div> <div> "Vraga, zveza je mrtva" je dejal po brezplodnem potrkavanju po leziscu slusalke.</div> <div> "Ne mores ven v tem." Mair je z rokama potisni temne base nazaj. Dai je prepoznal gib skrajne zaskrbljenosti. Zastal je na vratih in zaklical.</div> <div> "Moss. Sem, Moss. Sem pridi, priden Moss."</div> <div> Pes je zalajal in se sledec glasu splazil prek grebena zdrsovaje po ledu, ki se je zaradi vode, ki je kapljala iz razpoke, naredil na vrhu.</div> <div> "Moss je,"je dejal Dai.</div> <div> Zijal je v noc. Snezenje se je umirilo, toda divji veter je bical s hriba in ga pikal v lica, da so se mu zasolzile oci. Zgoscujoca se tema je zakrila okolico. Popolnoma golo drevo je kazalo nejasne obrise; mehko zaradi snega, cez dan carobno, zdaj pa sovrazno, simbol vremena, ki je ohromilo vsakrsno gibanje po hribu.</div> <div> Pes je spet zalajal. Bil je v temi, predalec, da bi videl luci s kmetije, ki so bile zanj skrite za nizko snezno steno pod snegom, ki je nagrmadena in nerazpoznavna zastirala pogled.</div> <div> "Moss. Priden fant. Sem pridi."</div> <div> Domaci glas je izraza1 dobrodos1ico, nudil toploto in prijateljstvo. Vrgel se je proti njemu in s prestrasenim bevskom tresci1 v jarek, ki je bil skrit in globok. Skusal se je spraskati na plano, toda sneg je bilo rahel in se je krusil, tako da je bil prisiljen ostati pod steno in cvilil. Dai Thomas je vzel veliko svetilko, ki jo je uporabljal v kravjem hlevu ob telitvi. Metala je sibek krog svetlobe na stlacen sneg, ki so ga steptali kravji parklji v nabuhlo odtajano in spet pomrznjeno kaso. Zdaj je bila podobna ledeniku, ki je grozila cloveku z nenadno nesreco, ce je neprevidno stopil.</div> <div> Pes je spet jadikavo zacvilil in Dai je s pomirjujocim glasom previdno stopil v smeri, od koder je prihaja1glas.</div> <div> Nagnil se je cez zid, ki se je vdajal pod tezo. Premaknil se je, pogledal navzdol in ugledal psa, temno liso v svetlikanju. Pograbil je za ohlapno gubo na vratu in ga krepko dvignil. Moss, ves divji od zadovoljstva, ker je spet med ljudmi, je zacvilil in pomahal z repom in v navduseni dobrodoslici obliznil mozu roko.</div> <div> "Tega obicajno ne pocne,"je dejal Dai, ko je prinesel psa na toplo. Postavil je predenj jed. Moss je zrl vanj, tiho cvilil in ni hotel jesti.</div> <div> "No, raje pojej. Zdaj ne moremo iskati pastirja," je dejal moz in gledal skozi okno v temo, kjer so se  zvrtincili peresno lahki kosmici in se oprijemali skednja in kravjega hleva in konjaka. Izza zaplate svetlob je pritozujoce odrezgetal poni, prestrasen zaradi vremena, ker se je sneg usipal skozi napol odprta vrata hleva. Dan je bil dolg in zelo naporen in kar precej drobnih gospodinjskih opravil je bilo se potrebno postoriti. Dai je odsel ven, da bi zaprl hlevska vrata, kar je prej pozabil storiti. Zdrsnilo mu je in je zaklel. Ko se je vrnil, je videl psa, ki je hitro izginjal v noci, s pol ovcje noge v gobcu. </div> <div> "Prekleti tatic," je zakrical besno. " Ni hotel svoje jedi. Mojo je moral vzeti"</div> <div> "Pojdes v hrib?" Je vprasala Mair, ki si je dajala opravka ob pomivalnem koritu. </div> <div> Dai se je nemirno prestopal in pogledoval v temo. Sneg se je zgostil, z vetrom se je vrtincil proti njemu in navzgor. Obupano je prisluhnil silovitosti burje in hruscu v dimniku.</div> <div> "Da se oba izgubiva tam zunaj," je koncno dejal, ceprav se je le stezka sprijaznil z resnico, toda dobro se je tudi zavedal odgovornosti do zene in treh fanticev, ki so spali zgoraj na varnem.</div> <div> "Ob svitu,"je dejal. "Williamsovi mi bodo pomagali. V tem niti psu ne morem slediti v snegu. Vse sledi bodo zakrite."</div> <div> Bil je prevec vznemirjen, da bi zaspal. Misel na pastirja mu ni dala mini. Morda je mrtev, se bolj verjetno pa je zakopan v zametu ali je padel na ledu in zdaj pocasi umira v hudem mrazu. cutil se je nemocen. V prvih jutranjih urah se je spustil v spodnje prostore, si povrel caj in nato obsedel zazrt v prazno okno in razmisljal o cloveku v pogubni temi.</div> <div> Smrt prihaja v zgodnjih jutranjih urah, se je spominjal besed starega oceta. Plazi se kot gresnik, neopazena, ko smo z duhom na tleh in je zivljenjski tok izcrpan in smo prezrti od Boga. Starec je imel lepo smrt, pri petindevetdesetih je zaspal v topli postelji in se ni vec zbudil v ta svet.</div> <div> Pastirjeva smrtna postelja bo zlobni sneg in v zadnjih urah trpljenja ne bo nikogar, ki bi mu pomagal ali se zmenil zanj ali ga drzal za roko. Dai je vedel, da bo preteklo mnogo dni, preden si bo odpustil, ker se ni skusal upreti sneznemu viharju, ker je na prvo mesto postavil druzino in je dovolil, da je neko zivljenje zdrsnilo v vecnost.</div> <div> Pomislil je na zeno in otroke, ki spijo, in sedel poleg nanovo pozidanega ognjisca, da bi se pogrel, zakaj medtem ko je razmisljal o pastirju, se mu je v kosti zalezel mraz. Opazoval je mucke, ki so se prebudile in se igrale s slamo, ki jo je nekdo na cevlju prinesel v sobo. Mislil je na divjino izza oken in si zaze1el, da bi imel toplo in udobno sluzbo v mestu, ki ni vezana na govedo, konje in ovce in bridke puste hribe. Ne bi mu bilo potrebno delati za vbogajme, za tisto, kar si prigara iz zemlje z golimi rokami, medtem ko se drugi redijo ob hrani, ki jo on prideluje, in se igrajo z denarjem, ki je dosti lazje prisluzen kot njegov.</div> <div> Pozabil je na Mossa in na ukradeno mesa, ceprav bo morala zena namesto tega za zajtrk pripraviti slanino  in jajca.</div> <div> Pes je skusal nanovo izslediti pot v hribe in k mozu, ki mu je pomenil vec kot hrana in toplota. Zaradi mesa, ki ga je drza1 v celjustih, se mu je v ustih nabirala slina, vendar ni ugriznil. Previdno jo je ubral po poti s kmetije proti hribom. Tokrat se je splazil med preckami velikih vrat in ni preskusal obicajnega skoka prek zidu. Ni pozabil globokega snega in jarka, ki ga je izdal.</div> <div> Veter mu je pihal v hrbet in je navkljub snegu 1azje napredoval. Na tleh je lezala rahla sled vonja, ki ji je sledil, ceprav s tezavo, saj je bil vonj bravine v nosu mocan. NI mu zakrivala znane sledi niti ostrega vonja lisice, ki je ujela duh psa in mesa in je pritekla, a je nasla samo svojo nesreco; zamet jo je popolnoma prekril in jo pustil lacno in v mukah, zakopano, dokler je ni odresila odjuga, mrsave in modrejse, da se prihodnjic ne bo vec pustila ujeti. Nehalo je sneziti. Skozi cipkasti oblak se je prerinil mesec in posijal na belino, ki je prekrivala sledi, pastirja in ovce, ki so mu nudile zavetje, in ki je zakrivala pot.</div> <div> Moss se je opotekal dalje. Na nekaterih mestih se je bojeval, do vratu v snegu, vlekoc noge iz snega, odskakujoc naprej, bolj in bolj izcrpan. Enkrat se je odpocil ob grbini, ki je zakrivala drevesni stor; meso ga je spravljalo v skusnjavo, a se ga ni dotaknil. Zacele so ga boleti celjusti, vendar je nadaljeval pot. Prisel je do zaplate, kjer je lezal pastir, se ustavil in preseneceno pogledal na nedotaknjeni sneg. Previdno je odlozil meso in zacel kopati. V votlini, ki so jo naredi z dihanjem, je nase1 moza in ovce. A moz, sicer vesel svezega zraka, je zacutil neznansko razocaranje, ko je ugledal psa.</div> <div> "Moss, Moss. Ti prekleti stari norec. Zdaj bova oba umrla," je dejal; pes je nebogljeno pomahal z repom ker ni mogel razumeti, zakaj ga ni sprejel z navdusenjem.</div> <div> Vrnil se je po meso. Tokrat se je pribliza1 bolj previdno, v strahu pred zausnico zaradi nadlegovanja. Pastir, ki ga je opazoval z mrkimi ocmi, je ugledal ovcjo kraco in nezaupljivo pozijal vanj.</div> <div> "Ti prekleti stan norec. Si bil doma? Upam, da so te videli," je dejal in iztegnil roko, da bi potrepljal mokri kozuh. Pes se je zrusil poleg njega in mu obliznil lice. Tudi ovce, ki so bile zaradi snega in mraza izcrpane in otople, se niso premikale. Oprezno so opazovale Mossa, ki pa jih je namenoma prezrl; oci je imel na gospodarju.</div> <div> Koteca se  ovca se je mucila, da bi povrgla. Pastir jo je slisal, a ni mogel storiti nicesar, le molil je, da bi se vse dobro koncalo in bi se pustolovscina srecno iztekla.</div> <div> Wyn Jones je vzel meso. Bilo je slinasto in snezno, toda zasadil je vanj zobe in izpljunil zunanje dele psu, ki je pohlepno pograbil nagrado, medtem ko je gospodar grizel in glodal do kosti, prevec lacen, da bi mu bilo mar, kaj pozira.</div> <div> Kmet, ki je z mozmi s kmetije v prvi svetlobi sledil psu, je v votlini nasel speci par, med njima privito jagnje,ovca pod pastirjevo glavo namesto blazine pa je stegovala glavo, da je lahko lizala sincka.</div> <div> Dai Thomas je buljil v prizor, v psa, ki se jim je pribliza1, da bi jih pozdravil, v kost, ki je gladko oglodana lezala med njimi.</div> <div> "Moss mi je prinesel vecerjo, me grel in mi rezi1 zivljenje," je dejal pastir in ponosno gledal psa, medtem ko so moz je odkopali skalo in sneg z njegove rame in mu pomagali, da je vstal; nato so ga zavili v odeje in po1ozili na nosila, ki jih je privlekel drug kmet.</div> <div> Vroca kava z brizgom ruma ga je kmalu okrepcala, poskodba roke, razen odrgnine, ni bila huda.</div> <div> To noc so pastirju postlali v topli kmecki hisi na divanu Mair Thomasove, kar naj bi bila boljsa postelja od tiste nad kravjim hlevom. Tam naj bi ostal, dokler si popolnoma ne opomore. Wyn je opazoval psa, ki je jedel meso, pravi kraljevski zalogaj.</div> <div> "Ej, Moss, ti si fant od fare," je dejal. Pes se je obrnil in ga pogledal, rep mu je cvrsto udarjal po lesenih tleh. Potem se je vrnil k skledi s pecenim piscancem, ki mu ga je Mair pripravila kot zasluzeno nagrado.</div> </td> </tr></table></body>