Mali pekinzan Tricki

<body topmargin=0 leftmargin=0 marginheight=0 marginwidth=0><script type="text/javascript" src="http://hb.lycos.com/hb.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://ratings.lycos.com/ratings/lycosRating.js.php"></script> <script type="text/javascript"><![CDATA[//><!]]></script> <script type="text/javascript" src="http://scripts.lycos.com/catman/init.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-start.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-middle.js"></script> <script type="text/javascript" src="http://members.tripod.com/adm/ad/code-end.js"></script> <noscript> <img src="http://members.tripod.com/adm/img/common/ot_noscript.gif?rand=828506" alt="" width="1" height="1" />  <iframe frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" width="728" height="90" src="http://ad.yieldmanager.com/st?ad_type=iframe&ad_size=728x90&section=209094"></iframe>  </noscript> <table cellpadding=0 cellspacing=0 border=0><tr> <td valign="top" colspan=2 height=105 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000" bgproperties="fixed" background="00500690ezvthe.gif"> <div> <B> </b><B>   </b><FONT SIZE="7" COLOR="#CCFFFF" FACE="Amaze" ><B>                       Maltezan Tami  </b></FONT></div> </td> </tr><tr> <td valign="top" width=200 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000" bgproperties="fixed" background="006c8212ezvthe.gif"> <div> <A HREF="id208.htm" TARGET="_top" TITLE="Fant od fare"><U>Fant od fare</U></A></div> <div> <B>Mali pekinzan Tricki</b></div> <div> <A HREF="id236.htm" TARGET="_top" TITLE="Psica"><U>Psica</U></A></div> <div> <A HREF="id300.htm" TARGET="_top" TITLE="Montmorency"><U>Montmorency</U></A></div> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <bR> <DIV ALIGN="LEFT"></DIV> <div> <A HREF="index.htm" TARGET="_top" TITLE=" "><U><IMG SRC="4f04d470.gif" border=0 width="77" height="71" ALIGN="BOTTOM" HSPACE="0" VSPACE="0"></U></A></div> </td> <td valign="top" height=375 BGCOLOR="#66CCCC" TEXT="#080000"> <div> <B>Mali pekinzan Tricki</b></div> <bR> <div> JAMES HERRIOT</div> <bR> <div> Jesen se je pocasi nagibala v zimo, visoke vrhove je zaznamoval prvi sneg in na Dalesu je bilo ze cutiti nevsecnosti sluzbovanja.</div> <div> Vozil sem se s premrazenimi stopali ure dalec in v ostrem vetru, ki je smodil in polegal bodicasto travo v rebri, plezal na visoke skednje; se v nedogled slacil v prepisnih zgradbah in si umival roke in prsi v vedrih mrzle vode, uporabljajoc pri tem grobo milo in pogosto kos jute namesto brisace.</div> <div> Takrat sem pravzaprav spoznal kaj je razpokana koza na rokah. ko je bilo delo v najvecjem zamahu, nisem imel nikoli popolnoma suhih rok in rdece razpokice so se mi spotegnile skoraj do komolcev. V tem casu mi je delo z malimi zivalmi pomenilo blazeno olajsanje. Za trenutek stopis iz grobega in neprijetnega obicajnega delovnega ritma; prides v toplo sprejemnico namesto v kravji hlev in pograbis kaj manj mogocnega, kot je konj ali bik. In med vsemi udobnimi saloni ni bilo nobenega tako zapeljivega, kot je bil salon gospe Pumphreyeve.</div> <div> Gospa Pumphreyeva je bila priletna vdova. Njen pokojni moz, pivovarski magnat, cigar pivovarne in tocilnice so bile na siroko posejane po narocju Yorkshira, ji je zapustil ogromno bogastvo in cudovito hiso na robu mesta Darrowby. Tu je zivela s stevilno sluznicadijo, vrtnarjem, soferjem in Tricki Woojem. Tricki Woo je bil gospodinji nadvse drag pekinzan.</div> <div> Stal sem v velicastni vezi, skrivoma drgnil konice cevljev ob zadnji del hlacnic in puhal v premrazene roke. V mislih sem cisto poleg plapolajocih plamenov ze videl udoben naslanjac, pladenj z raznovrstnim pecivom, steklenico prvovrstnega sherryja. Zaradi sherryja sem vedno poskrbel, da sem prisel na obisk pol ure pred kosilom.</div> <div> Na moje zvonjenje se je prikazala sluzkinja, se mi sijoce nasmehnila, kot bi bil casten gost, in me povabila v hiso, ki je bila natlacena z dragocenim pohistvom in nastlana z blestecimi revijami in najnovejsimi romani. Gospa Pumphreyeva je v stolu z visokim naslanjalom ob ognju z veselim krikom odlozila svoje knjige. Trick! Tricki! Stric Herriot je prisel.” Zelo hitro sem postal stric, in ker sem se dobro zavedal prednosti sorodstvenih vezi, nisem ugovarjal.</div> <div> Tricki se je, kot vedno, odgnal od blazine, skocil na hrbtnik kavca in mi polozil tacke na ramena. Potem mi je temeljito oblizal lice in se izcrpan umaknil. Hitro se je izcrpal, ker je dobival skoraj dvakrat toliko hrane, kot jo potrebuje pes njegove velikosti in postave. In to neprimerne hrane.</div> <div> Oh, gospod Herriot,” je dejala gospa Pumphreyeva in pri tem zaskrbljeno ogledovala svojega ljubljenca, tako sem vesela, da ste prisli. Tricki je imel spet cof na ritko.”</div> <div> Obolenje, kakrsnega ni najti v nobenem ucbeniku, je bil njen nacin opisovanja simptomov zadrgnjenih analnih zlez. Ko so se zleze zamasile, je tezavo pokazal tako, daje sredi hoje nenadoma sedel, gospodarica pa je skrajno razburjena planila k telefonu.</div> <div> Gospod Herriot! Prosim pridite, spet cofa na ritko!”</div> <div> Dvignil sem psicka na mizo in s pritiskom na anus s svitkom vate izpraznil zleze.</div> <div> Da meje bil pekinzancek vedno tako vesel, me je begalo. Pes, ki ima rad nekoga, ki ga vsakokrat, ko se srecata, pograbi in mu trdo izzme zadnjico, mora biti neverjetno prizanesljiv in odpuscajoc. Toda Tricki ni nikoli negodoval; pravzaprav je bil izrazito mirna in ravnodusna zivalica, nadvse inteligenten, in zares sem se navezal nanj. Uzitek za zasebnega zdravnika. Ko sem opravil z  iztiskanjem, sem pacienta dvignil z mize in pri tem zaznal povecano tezo, blazinice odvecnega mesa cez rebra. Veste kaj, gospa Pumphreyeva, spet mu dajete prevec jesti. Vam nisem dejal, da mu omejite vse tiste kolacke in mu dajajte vec proteinov?</div> <div> Oh, da, gospod Herriot,” je zajavkala gospa Pumphreyeva. Ampak kaj naj storim? Piscancev videti ne more vec.”</div> <div> Skomignil sem; bilo je brezupno. Prepustil sem se sluzkinji, ki me je popeljala v luksuzno kopalnico, kje sem si po operaciji vedno obredno umil roke. To je bi velik prostor s polno zalozeno toaletno mizico, masivno zeleno keramiko in vrstami steklenih polic, ki so bil natovorjene s toaletnimi pripravki. Brisaca zasebnega gosta, ki mi je pripadala, je bila polozena takoj poleg tanke, brezhibno gladke ploscice dragocenega mila.</div> <div> Potem sem se vrnil v dnevno sobo, cakal me je poln kozarec sherryja in umestil sem se poleg ognja. Da bi prisluhnil gospe Pumphreyevi. Temu ne bi mogli reci pogovor, zakaj ves pogovor je opravila ona, a seje vedno izplacalo.</div> <div> Gospa Pumphreyeva je bila prijetna, veliko je razdajala za dobrodelne ustanove in je bila pripravljena vsakomur pomagati v tezavah. Bila je inteligentna in zabavna in imela je veliko gostobésedne ocarljivosti; toda vecina ljudi ima slabosti in njena je bil Tricki Woo. Zgodbe, ki jih je pripovedovala o svojem ljubljencu, so segale dalec v kraljestvo domisljije in nestrpno sem pricakoval nadaljevanja.</div> <div> Oh, gospod Herriot, nadvse vznemirljivo novico imam. Tricki ima prijateljico in si dopisujeta! Da, napisal je pismo uredniku <I>Pasjega sveta </I>s prilozenim darilom, in mu je povedal, da ceprav je v rodu <I>z </I>neizmerno vrsto kitajskih cesarjev, se je odlocil, da se bo toliko ponizal in se svobodno pomesal s plebejskimi psi. Poprosil je urednika, naj mu izmed psov, ki jih pozna, poisce dopisnega prijatelja, s katerim si bosta ustrezala. In iz tega razloga, je dejal Tricki, bo privzel ime gospoda Utterbunkuma. In, a veste, nadvse lepo pismo je dobil od urednika,” (si lahko predstavljam uvidevnega moza, ki je ob potencialni zlati jami dobesedno planil) ki je dejal, da bi rad predstavil Bonzo Fotheringhamovo, osamljeno dalmatinko, ki bi jo zelo veselilo, ko bi si lahko dopisovala z novim prijateljem iz Yorkshira.”</div> <div> Srknil sem sherry. Tricki je smrcal v mojem narocju. Gospa Pumphrey je nadaljevala.</div> <div> Ampak tako sem razocarana zaradi nove vrtne hisice - veste, prav posebej sem jo dala narediti za Trickija da bi lahko v vrocih popoldnevih skupaj sedela zunaj. Tako cedno majhno preprosto kmecko zavetje je, toda mila. On se sploh ne zmeni zanj. Kratkomalo sovrazi jo - niti vstopiti noce. Morali bi videti grozni izraz na njegovem obrazu, ko jo zagleda. A veste, kako jo je vceraj imenoval? Oh, saj si vam komaj upam povedati.” Pogledala je vedno je po sobi, se potem nagnila naprej in zasepetala: `Prekleta baraka!'je rekel.”</div> <div> Sluzkinja je podrezala po ognju in dolila v kozarec. Veter je zalucal prgisce babjega psena v okno. To je zivljenje, sem pomislil. Spet sem prisluhnil.</div> <div> In ali sem vam povedala, gospod Herriot, Tricki je vceraj dosegel se en izvrsten uspeh? Veste, cisto sem prepricana, da preucuje tekmovalne stolpce, tako dober poznavalec je. No, rekel mi je, naj podprem Cannyja Lada, ki je vceraj ob treh dirkal na Redcarju, in je, kot ponavadi, zmagal. Vsakokrat je stavil siling in jih dobil nazaj devet.”</div> <div> Stave so bile vedno polozene na ime Tricki Woo in s socutjem sem pomislil na reakcije krajevnih poklicnih svetovalcev. Darrowbyjski racunovodji pri konjskih dirkah so bili nadlezen cloveski zbor s kratko sapo. Odbor seje po navadi pojavil na koncu kake ozke ulice in rotil ljudi, naj pooblastijo Joeja Downsa in uzivajo popolno varnost. Joe je potem nekaj mesecev zivel na konici noza in skusal medtem prelisiciti dobro obvescene mescane, toda konec je bil vedno enak: nekaj favoritov je zapovrstjo zmagalo in Joeja je pobrala noc, z njim pa njegov odbor. Nekoc sem glede nenadnega odhoda enega takih nesrecnih nomadov povprasal tamkajsnjega prebivalca. Ravnodusno je odvrnil: Oh, zdriblali smo ga.”</div> <div> Izgubiti reden dotok silingov na racun psa je morala biti kar tezka izguba, ki sojo morali prenasati ti nesrecniki.</div> <div> Pretekli teden sem dozivela nekaj strasnega, je nadaljevala gospa Pumphreyeva. Prepricana sem bila, da vas bom morala poklicati. Ubogi mali Tricki - zadel ga je pasji tresk!”</div> <div> V mislih sem napad povezal s cofanjem na ritko in novimi pasjimi boleznimi ter prosil za dodatna pojasnila.</div> <div> Bilo je grozno. Prestrasila sem se. Vrtnar je Rickiju metal obroce - to, veste, pocne vsak dan pol ure.” Temu prizoru sem veckrat prisostvoval. Hodgkin, resen, upognjen star Yorkshirec, ki je bil videti, kot bi sovrazil vse pse, Trickija se posebej, je moral vsak dan oditi na trato in metati gumijaste obrocke. Tricki je poskakoval za njimi in jih prinasal nazaj, pri tem pa besno lajal, dokler se postopek ni ponovil. Bolj ko se je igra nadaljevala, bolj so se poglabljale grenke crte na mozevem obrazu. Ustnice so se mu nenehno premikale, kaj govori, pa ni bilo moc slisati.</div> <div> Gospa Pumphreyeva je nadaljevala: No, igral se je, in to igro posebej obozuje, ko je nenadoma, brez opozorila, dozivel pasji tresk. Popolnoma je pozabil na svoje obrocke in zacel tekati naokrog v krogih, tako cudno lajajoc in cvilec. Potem se je zvrnil na bok in oblezal kot mrtev. A veste, gospod Herniot, cisto sem bila prepricana, da je mrtev, tako negibno je lezal. Najbolj me je pa prizadelo, gospod Herriot, ker se je zacel Hodgkin smejati. stiriindvajset let je ze pri meni in nikoli ga nisem videla, da bi se nasmehnil, in vendar, ko je pogledal na negibno telesce na tleh, je z visokim glasom prasnil v cudno kokodajsasto gaganje. Grozno je bilo. Ravno sem se namenila, da bi planila k telefonu, ko je Tricki vstal in odstopical - in je bil videti cisto normalen.”</div> <div> Histerija. Sem pomislil, ki jo je povzrocila napacna prehrana in prevelika razburjenost. Odlozil sem kozarec in se z neprizanesljivim pogledom zazrl v gospo Pumphreyevo. cakajte malo, prav o tem sem govoril. ce boste se naprej takole tlacili v Trickija vso tisto navlako, mu boste resno naceli zdravje. Prav zares mu morate zmanjsati obroke na pametno zmerno pasjo dozo- enkrat na dan ali najvec dva manjsa obeda mesa in crnega kruha ali nekaj prepecenca. In nic vec.”</div> <div> Gospa Pumphreyeva se je skrcila v stol, v podobo krivde. Oh, prosim, ne govorite tako z menoj. Tako resno, se trudim, da bi prav ravnala z njim. A je tako tezko. Ko prosi za poslastice, mu ne morem odreci.” Z robcem si je pocofotala po oceh.</div> <div> Vendar sem bil neizprosen. "Dobro, gospa Pumphreyeva,  vasa stvar, toda posvaril sem vas, ce boste tako nadaljevali, bo Tricki vedno pogosteje dozivljal svoje pasje treske.”</div> <div> Nejevoljen sem zapustil udobni domaci pristan, za trenutek postal na privozu, posutem s prodnatim peskom, in spet pogledal gospo Pumphreyevo, ki je mahala, in Trickija, ki je kot vedno stal ob oknu, z ocitnim a svoje prisrcnim smehom na sirokoustnem obrazu.</div> <div> Med voznjo proti domu sem razmisljal o mnogih prednostih, ki sem jih uzival kot Trickijev stric. Ko je odsel na morje, mi je poslal skatle s prekajenimi slaniki; in ko so na njegovem rastlinjaku dozoreli paradizniki mi jih je vsak teden poslal kilogram ali dva. Redno so prihajale plocevinke s tobakom, vcasih je bila prilozena <I>foto</I>grafija s prijaznim posvetilom.</div> <div> Toda ko je od Fortnuma in Masona prispela bozicna kosarica, sem se odlocil, da nekaj ukrenem; stvar je popolnoma dozorela. Doslej sem samo poklical gospo Pumphreyevo in se ji zahvalil za darila, kar pa je ona sprejela z neprikritim hladom, namigujoc pri tem, da je vse to poslal Tricki in da velja zahvala njemu.</div> <div> Ob prejemu kosarice se mi je posvetilo, da sem zagresil tezko takticno napako. Namenil sem se sestaviti pismo Trickiju. Izogibal sem se Siegfriedovemu porogljivemu ocesu in sem se pasjemu necaku zahvalil za bozicna darila in za vso njegovo velikodusnost v preteklosti. Izrazil sem iskreno upanje, da mu praznicne jedi niso vznemirile obcutljive prebave, ce pa slucajno zacuti nelagodje, sem namignil, naj vzame crni prasek, ki mu ga njegov stricek vedno predpisuje. Neopredeljiv obcutek poklicnega sramu so hitro premagali plavajoci, fantazijski prividi s prekajenimi slaniki, paradiznikom in kosarami za piknik. Pismo sem naslovil na gospodarja Trickija Pumphreya, pristava Barlby, in ga spustil, da je zdrsnilo v postni nabiralnik, pri cemer me je grizel le neznaten obcutek krivde.</div> <div> Ob naslednjem obisku me je gospa Pumphreyeva potegnila na stran. "Gospod Herriot,” je sepnila, Tricki je naravnost obozeval vase ocarljivo pismo in za vedno ga bo obdrzal, vendar ga je ena stvar zelo ozlovoljila - naslovili ste ga na gospodarja Trickija, ampak on vztraja na tem, da ga naslavljate z gospodom. Sprva je bil globoko uzaljen, cisto ves iz sebe je bil, ampak ko je videl, da je od vas, je takoj postal spet dobre volje. Ne znam si razloziti, od kod ti mali predsodki. Morda je to zato, ker je pes edincek - trdno sem prepricana, da edincki razvijejo vec predsodkov kot otroci iz vecjih druzin.” Vrnitev v hiso na Skeldalu je bila kot vrnitev v hladni svet. Na hodniku je trcil vame Siegfried. Ej, poglej, koga imamo? cakaj, saj to mora biti stricek Herriot. In kaj si pocel doslej, stricek? Na pristavi Barlby si garal, bi rekel. Ti ubogi revcek, gotovo si cisto utrujen. Mar res mislis, da je vredno truda, da si zaradi kosarice z darili obrusis prste do kosti?”</div> <bR> <DIV ALIGN="LEFT"></DIV> <div> ***</div> <div>   Celo v najbolj razviti zdravniski praksi, ki se ukvarja z malimi zivalmi, bi imela gospa Pumphreyeva v siroki paleti klientov posebno mesto, zame pa, ki sem vsak dan v stiku s surovimi kmeti in v tezavnih pogojih, je bila skoraj kot nekaj neresnicnega. Njen salon je bil v mojem trdem zivljenju topel pristan, Tricki Woo pa ljubezniv pacient. Pekinzancek s cudaskimi tezavicami si je pridobil naklonjenost ljudi po vsem svetu in dobil sem nesteta pisma o njem. Docakal je visoko starost, cofal na ritko, toda srecen je bil prav do konca. Gospa Pumphreyeva je imela oseminosemdeset let ko je umrla. Bila je ena redkih, ki se je prepoznala v mojih knjigah, in vem, da je cenila salo, zakaj ko sem nehal pisati o njej, mi je takole napisala: Zdej se nimava vec zakej smejat'?” Ko bi mogel vedeti, ali me je ves cas vlekla za nos.</div> </td> </tr></table></body>