|
ŠPIVANKI RUSINOH U BACKI I SRIME * * * SONGS OF RUSYNS IN BACSKA AND SREM |
DUMKI LJETAJU PO POLJOH RODNOHO KRAJU
Narodna
Na bačvanjskej rovnji,
Dze polja bezkrajni,
Tebe pisnju špivam
Rodu moj davni.
Braca Rusini,
Na rovnji žijeme
Alje zme zoz horoh
Kvece presadzene.
Hori Karpati
Naša ocovščino,
Vitaj nam, vitaj,
Šicka rodzino!
Zašpivajme, braca,
Z bačvanskej rovnjini
Zakarpatskim horom
Slavnej djidovščini.
Braca Rusini,
Naša dolja mala
Širom po švece
Sinoh rozošala.
Z daljekoho kraju
Kvitok karpatski
Z pisnju vam posila
Privit svoj bratski.
Teofil SABADOŠ
Život me odnjes daljeko
Prešli už ščešljivi roki
Tu u tej cudzej cudzini
Hibja mi polja široki.
Robim tu pod cudzim njebom
Prišol ja tadzi za hljebom
A dumki mojo ljetaju
Po poljoh rodnoho kraju
(prišpiv)
Macerova muškatla
Co na oblaku stala
Často še mnje prividzuje
Vješenji, ked vitor duje.
Macerovej muškatli
Jak da pah še čuvstvuje
Ej, macerova bešeda
Jak da še z daljeka čuje.
Prez molhu vidzim naš domik
Stavam už na hižni dzveri
I naraz zbačim pri kvecu
Tvar našmejanej maceri.
Po ljicoh slizi mi čurja
Slika u molhi njestava
Njet pisnji co mac špivala
Muškatlu dok zaljivala.
(prišpiv)
Macerova muškatla...
Julijan NADJ
Na štred širokej rovnjini
jak mac naroda toho,
rokami čuvaš običaj
i ruske meno joho.
(prišpiv)
Vše zaljivani z znojom parasta
honi tu drahši od zlata
zoz njima plače, z njima i špiva
dok hova sina Rusnaka.
Roki už krovi pricisli
domom vše ceplim tvojim,
čežki ci rani viljiči
prihod gu milim, svojim.
Vše zaljivani...
Ostanj nam mladi, valalu,
Mladosc ci naša
špivac predluži ruski špivanki,
vično budzeme tirvac.
Vše zaljivani...
Havrijil KOSTELJNIK
Bačko, moja Bačko,
U tim švece širim
Ja za tobu tužim,
Njigda še nje zmirim.
Voljim tvojo pisnji,
Co ih čuc večarom,
Jak co toti pisnji,
Co ih hraju carom!
Voljim tvojo polja
Zoz žitom zašati
Jak šickoho šveta
Kameni palati.
Ti mi šerco dala,
Ta ljem tebe vono
Ljubi i rozumi
Jak ljem šerco hodno.
A u širim švece
Jak prez šerca žijem -
Ja tu na roboti,
A o tebe šnjijem.
Mihal KOVAČ
Pošol ši z domu daljeko,
Nas tu zohabel samovac,
Šerco ši jedno zohabel
Skrito za tobu banovac.
(prišpiv)
O, vrac še, mili moj, vrac
Bo dnji jak potok scekaju,
Topolji našo mi spac
Nocami mirno nje daju.
Teraz ši v cudzej cudzini,
Napiš či dluho tam budzeš.
Cudza cudzina hamišna,
Našo topolji zabudzeš.
O, vrac še, mili moj, vrac...
V kraju rodimim i milim,
Mile nam njebo i ljudze,
V kraju rodimim ce čeka
Šerco co tvojo ljem budze.
O, vrac še, mili moj, vrac...
Vladislav NADJMIČO
Zabolji duša u ljetnjej noci
Ked brat zaplače.
Ovlaži oko ked čuje hevtu
- "Orače, orače".
Hudaci hraju, nje daju smutku
Pokošic poljo.
Milo špivaju, jak daraz, sciha:
"Njevoljo, njevoljo".
Švic, mešačku,
Ošvic nam daljeku drahu,
Naj vidzim macer staru
Či šedzi na našim prahu.
Zaduj vitre,
Slizi zme tebe pridali.
Zašpivaj, bratu, hevtu
Co našo hudaci hrali.
Zaplače človek u čežkih časoh
Ked duša bolji.
Z daljeka hlapci špivaju hevtu:
"Oj, bili topolji".
Špivajme braca, čuvajme pisnju
Nje dajme svojo.
Jak milo zvuči po našim šore:
"Ozero oči tvojo".
Švic, mešačku,
Naš človek slizu nje skriva.
To nje žalosna pisnja
Ked Rusnak u noci špiva.
Zaduj, vitre,
Rozšir špivanku po švece.
Hoč nje tarhame ruži -
Mi zname jak pahnje kvece.
Narodna
Ej, nje vidno tot moj valal
Dze še ja narodzel
Alje vidno toti dražki (2 raz)
Co ja po njih hodzel.
Dražki bili, šercu mili
Medzi topoljami
Čom sce teraz zarosnuti (2)
Z tima korovčami.
Pošla mila, njet z kim hodzic
Dražki zarastaju,
Jih korovče, a mnje žalji (2)
Šerco prikrivaju.
Mihal RAMAČ
Vše ked še vracim do tvoho kraju
Na toti dluhi, cihi diljovi
Bili topolji smutno šeptaju
Skazku o jednej davnej ljubovi.
(prišpiv) (2 raz)
Bili topolji, čom spac nje dace
Toto co bolji čom spominace.
Večarša cihosc koljiše polja
Moj valal mirno špi na rovnjini
Bili topolji njižno žubronja
I budza davno skriti spomini.
Bili topolji, čom spac nje dace...
Ti vecej nje tu, na rosnej travi,
Mi še uz davno, davno rozišli
Dok sciha čeče večar belavi
Sam sluham bilih topoljoh pisnji.
Bili topolji, čom spac nje dace...
A U AMERIKI TREBA ČEŽKO ROBIC…
Narodna
Pome, hlapci, pome
Do tej Američki,
I ja pojdzem z vami
Dok popredam bički.
Bički popredani,
A penježi malo.
Mušim dac i kravu
I co mi ostalo.
Plačem ja i žena,
Moja mila duša,
Tak to plaču šicki,
Šicki co pojsc muša.
Nje plač ti, ženočko,
Ša mi še vracime,
Dok u Ameriki
Dakus zarobime.
Narodna
Americki men,
robim každi dzenj,
Rovno vše rahujem (2)
keljo prišporujem
Na pedu.
Prišla z kraju vist: "Pošlji na tot ljist!"
Čekaj, moj apočko,
pišem tu pismočko, pošljem ci ja pjatku
Na pedu.
Stari kalap moj - masni, sami znoj,
Šmati mojo, šmati, ša sce sami plati,
kupim sebe novi
na pedu.
Narodna
Na stred Ameriki
Karčma murovana,
U njej hlapci piju
Do biloho rana.
Piju voni, piju,
Ta še dohvarjaju:
Pome, braca, pome
Do staroho kraju.
Tam u našim kraju
Ljudze tak dumaju
Že u Ameriki
Penjež ljem zhartaju.
A u Ameriki
Treba čežko robic,
Na stodvacec vata
Pod žem treba shodzic.
Narodna
Muši vam, mamočko,
Na šercu čežko buc
Vihovali sce me (2)
Nje budzem vam robic.
Vihovali sce me
Jak dzivku jahodu,
Teraz sce me dali (2)
Za hljiboku vodu.
Za hljiboku vodu,
Za široke morjo,
A teraz plačece (2)
Dze ši, dzecko mojo.
Tu som, mamko moja,
V tim daljekim kraju,
Ked na vas podumam (2)
Slizi mi padaju.
POLJUBELI ZME ŠE JEDNEJ KVITNEJ JARI
Jakim SIVČ
Jednej soboti na tancu,
Dok sciha muzika hrala,
Dzivčatko z pajtašku stalo,
U rukoh ruži trimalo.
Pajtaška pošla z leginjom,
Dzivčatko same ostalo
I jeden po jeden ljistok
Z červenih ružoh tarhalo.
Ruži, červeni ruži,
Prekrasni pahnjaci kvet,
Ruži mi najmilše kvece,
Voni mi cali švet.
Dzivče, prekrasne dzivče,
Krasšoho od tebe njet.
Budzem ce ljubic naviki,
Nje dam ce za cali švet.
Dok sciha muzika hrala,
Mi dvojo ostali sami,
A ruži krasni, červeni,
zapahli medzi nami.
Ja še jej pital čom ljistki
Z červenih ružoh tarhala,
A vona še ljem ošmihla
I ruži svojo mi dala.
Narodna
Ej, bul to kediš krasni čas
Ked mladosc rozkvitala
Vjazala cepla ljubov nas
Ljem dluho nje tirvala.
Šedzeli zme pred hižu raz
Dok mešac njebom pljival
Bešedu ljubu prerval ja
I tak som jej zašpival:
Dzivočko, ljubov jak tot kvet
Co šerco prikrašuje
Ljubovi krasu čežko znac
Bo vše še premenjuje
Raz lelijovi zapah ma,
Raz ružoh co kolju,
Raz drobnej fijaločki pah,
A často jak kukolj na polju.
Dzivočko, ljubov jak tot son
Co kratki čas ljem tirva
Jak tot motiljčok co ho kvet
Za kvetom rado prijima.
Začuvaj šerco svojo ti (2)
Naj ljubov včas nje straci
Bo zaš nam kvitki vraci jar
Ljem ljubov še nje vraci.
Jakim SIVČ
Vše ked mi na rozum pridze
Dzivčatko premile jedno
Zoz kotrim ja hnjetka blukal
Po cihih, cmih nocoh vjedno.
Do karčmi na pohar vina
Dze špiva krasna dzivčina
Ja tedi zvičajno zajdzem
Pajtašoh svojih tu najdzem.
(prišpiv)
Kačmar, daj nam vino
Špivaj mi, dzivčino,
Naj mi u pijanstvu spreješ,
Moja červena kaljino.
Sam ja svojej sudjbi
Olamem konari
Bolj moj čežki naj zahluša
Polni zoz vinom pohari.
Raz jednej ješenjskej noci
Pametaš, pajtašu mili,
Ked zme še pre dzivče toto
Mi dvome ljemco nje bili.
A potim, o čas njedluhi,
Mi vistku odrazu čuli
Že dzivče prekrasne toto
Oženjel leginj druhi.
Kačmar, daj nam vino...
Janko FEJSA
Blukal ja už velji roki
Po tim bilim širim švece
Ta som vidzel potadz veljo
Barz pahnjace kvece. (2)
Alje anji jeden kvitok
Njigda še mi tak nje spačel
Jagod tot co som ho z tobu
Na verh breha zbačel. (2)
Hibaj, hibaj,
Da zoz njoho vjedno natarhame,
Hibaj, hibaj,
Zapah joho vjedno da pahame.
Hibaj, hibaj,
hibaj, hibaj,
Bo to na tim švece njet,
Njet, njet krasšej jak kvece.(2 raz, i 2 raz)
Narodna
Vežnji zajdu, i ja zajdu,
Pojdzeme do mljina
Opitame še mljinara
Co tam za novina.
Koljesočka zaljetuju,
Kamenj žitko melje (4 raz)
A moj mili dobrej dzeki
Ljem še na mnje šmeje.
Rozduvala, rozduvala,
Alje jej zahaslo,
Nazljivala šmetanočki
Ta mucela maslo.
Toparočka ljem lopota
A maselko muci (4 raz)
Ked še moja mila oda
Alje me zarmuci.
Stredu večar moja mila
Mnje še obecala,
A vnjedzelju še zoz druhim
Raz ohlašovala.
Slovo svojo nje trimala
Ručku svoju dala (4 raz)
Jak me ščiro barz ljubela
Ked me zohabela.
Narodna
A ja taka čarna
Jak čarna čarnjica (2 raz)
Naj še mi vistupi šej-hoj (2)
Naj še mi vistupi
Z drahi paradnjica.
Z drahi paradnjica
Z polja robotnjica (2)
Bo ja taka čarna, šej-hoj (2)
Bo ja taka čarna
Jak čarna čarnjica. (2)
Čarna bula, čarna,
Nje bulo mi pari,
Za mnu išli hlapci
Jak diždžovo hmari.
Bo ja taka čarna, šej-hoj (2)
Bo ja taka čarna
Jak čarna čarnjica.
Mihal KOVAČ
Pljiva hmarka popod slunko,
Slunečku prekosci.
Jaka je krasna bila, (3 raz)
I polna radosci.
Totu hmarku vitor nješe,
A tak pomaljučki.
Špiva jej coška krasne,
Špiva jej coška krasne,
Coška jej špiva krasne
Cihučko, cihučki.
Popod hmarku orel kruci,
A kruhom široko.
Oj, vitre, dzvihnji dakus, (3 raz)
I mnje tak visoko.
Narodna
Navrac volki ta šedaj tam
Bo ci nove rozpovesc mam.
Javor, javor, javorov ljist;
Sluhaj, mili, jaka to vist.
Ja milšoho od tebe mam,
Volki svojo navracaj sam!
Javor, javor, javorov ljist;
A za tebe njemila vist.
Ked u tebe serdenjka njet,
Vec ci cesni i širi švet.
Javor, javor, javorov haj
Na praščanje ručku mi daj.
Jelena SOLONAR
Poljubeli zme še jednej kvitnej jari,
Poljubeli zme še jednej kvitnej jari,
Ked bili orgoni, ked bili orgoni,
Ked bili orgoni sto kvitočki mali.
Sto kvitočki mali konari himbali;
Sto kvitočki mali konari himbali,
I našu ljubov, i našu ljubov,
I našu ljubov virno vše čuvali.
Každej jari kvitki tebe spominaju,
Každej jari kvitki tebe spominaju,
Jak zme še ljubeli, (2)
Jak zme še ljubeli ljem orgoni znaju.
Silvo ERDELJI
U lješiku pri valalje,
Krasni tam topolji,
Vše ked na njih ja popatrim
Šerco me zabolji.
Bo pod tima topoljami
Dzivče ja ljuboval,
Virnosc svoju i serdenjko,
Ja jej podaroval.
Dok željene ljisce bulo
Ta zme še shodzeli,
I pod tima topoljami
Šesce nahodzeli.
Alje na tih už topoljoh
Ljisce davno sprelo,
Mnje dzivčatko, co ja ljubel,
Na vše zohabelo.
Jelena SOLONAR
Željenjeje žito, polne je pipinja;
Dzivče poljubelo jednoho leginja.
Pokošeli žito, njestalo pipinja;
Dzivče ljem nje može zabuc na leginja.
Nje plač, švarne dzivče, taki to leginje,
Ljubov jih ljem taka, jak kvece pipinje.
A VČAS RANO BUBNUJU ŽE DO VOJNI VERBUJU
Narodna
Ked ja pojdzem maširovac,
Dam ja sebe konja kovac,
A za kalap vežnjem kvice,
Mila moja, zohabim ce.
Zohabim ce, plakac budzeš,
Drobni ljistki pisac budzeš.
A ja, mila, zastarani,
Tam daljeko za horami.
Za horami v tej doljinje
Čarni havran vodu pije,
Pije, pije, popivkuje,
Dva serdenjka zarmucuje.
Narodna
Čarni očka, poce spac (2)
Poce spac,
Bo na rano treba stac.
A včas rano bubnuju (2)
Bubnuju,
Že do vojni verbuju.
Ked verbuju, budu brac (2)
Budu brac,
Čkoda na to hlapcoh dac.
Oj, zaplače každa mac (2)
Každa mac,
Bo jej sina pridu vžac.
Oj zaplače každa mac (2)
Každa mac,
Bo jej dzivče njet hto vžac.
Irinej TIMKO
Čijo to dzivčatko,
Včera vodu bralo?
Ja sebe zašpival,
Vono zaplakalo.
Ja sebe zašpival
Na šivim konjičku,
Vono zaplakalo,
Ked bralo vodičku.
Ostanj mila zdrava,
Čas še už odberac,
Nje budzeš mi vecej,
Kapurku otverac.
Anji tu kapurku,
Anji tot oblačok;
Ostanj mila zdrava,
Bo ja už vojačok.
Za daljekim njebosklonom
Bije čudni hrom;
Našo hlapci-sokoljiki
Zohabjaju dom.
(prišpiv)
Hej (3) daljeka draha,
Hej (3) slizočka mala
Zabljiščala na ljičku milej.
I škorvančok nad poljami
Ljeci v njebokraj -
Ja še vracim, moja mila,
Ti me vipatraj!
Hej, hej, hej...
Ja ce nošim u serdenjku
Nje zabudzem dom -
Za naš kraj i za tebe
Mnje nje strašni hrom!
Hej, hej, hej...
Narodna
Ej, červena ruža trojaka (2)
Ej, mala ja muža (3) pijaka.
Ej, po karčmoh hodzel, ta še spil (2)
Ej, ked prišol domu, (3) ta me bil.
Ej, nje bij me mužu, nje karaj (2)
Ej, zohabim dzeci (2), ej,
ta pojdzem het za Dunaj.
Ej, vrac še, ženo, do domu (2)
Ej, jak dzeci vrešča (3) za tobu.
Mihal KOVAČ (varijanta)
Tam pod ljesom kaljinovim
Voda drevko nješe;
Pri potočku šedzi dzivče
Čarni vlasi češe.
Čarni vlasi jagod uhelj
Dzivče rozčesuje,
Ta še vodi pri potočku
Horko ponosuje.
Nje mam, vodo, oca, macer,
Nje mam nji rodzinu
Okrem tebe, bistra vodo
Hibalj ljem kaljinu.
Mihal KOVAČ
Orače, orače, co polja orece,
Čom žalji dzivocki, ej,
Čom nje zaorece.
Zaorce ih, mili, zaorce hljiboko,
Naj šerco nje tuži,
Naj nje plače oko.
Naj šerco nje tuži
Za tim co stracelo,
Naj ljubic prestanje
Toto co ljubelo.
Žalošnje, žalošnje
Orače kračaju,
Dzivocki zarmutok
I dzivku hovaju.
Narodna
Pomali, ovečki,
Hore rubanjami,
Bo ja pastir stari,
Nje starčim za vami.
Hore haj, dolu haj,
Medzi nami Dunaj;
Zaplakalo dzivče,
Zaplakal i šuhaj.
Dzivče zaplakalo
Že še nje odalo,
A šuhaj zaplakal
Že dzivčatko nje vžal.
Narodna
Mladosc moja i podoba,
Jak mi hinje, jagod voda;
Hinje, hinje, marno hinje,
Jak ljistočok na dubinje.
Ljistok spadnje, druhi budze,
Mladosc moja už nje budze;
Ročki, ročki prehadzaju,
Mladosc nazad nje vracaju.
Mihal KOVAČ
Hičočko stara, hudobko naša,
Ti nam na bilim švece najkrasša,
Ti nam najkrasša, hižko biljena,
A dobra taka jak mac rodzena.
Ked jar pahnjaca do nas zavita,
Ked kolo tebe ovoc rozkvita,
Tedi ja dumam, hižko shiljena,
Že ši zoz raju na žem spuščena.
A ked zaš vžime vitri zaviju,
Strehu sčarnjetu z šnjihom zakriju,
Tedi nas, hižko, jak kvočka zberaš
Cepli kridelka nad nas presceraš.