|
ŠPIVANKI RUSINOH U BACKI I SRIME * * * SONGS OF RUSYNS IN BACSKA AND SREM |
DUMKI LJETAJU PO POLJOH RODNOHO KRAJU
Narodna
Na baèvanjskej rovnji,
Dze polja bezkrajni,
Tebe pisnju špivam
Rodu moj davni.
Braca Rusini,
Na rovnji žijeme
Alje zme zoz horoh
Kvece presadzene.
Hori Karpati
Naša ocovšèino,
Vitaj nam, vitaj,
Šicka rodzino!
Zašpivajme, braca,
Z baèvanskej rovnjini
Zakarpatskim horom
Slavnej djidovšèini.
Braca Rusini,
Naša dolja mala
Širom po švece
Sinoh rozošala.
Z daljekoho kraju
Kvitok karpatski
Z pisnju vam posila
Privit svoj bratski.
Teofil SABADOŠ
Život me odnjes daljeko
Prešli už šèešljivi roki
Tu u tej cudzej cudzini
Hibja mi polja široki.
Robim tu pod cudzim njebom
Prišol ja tadzi za hljebom
A dumki mojo ljetaju
Po poljoh rodnoho kraju
(prišpiv)
Macerova muškatla
Co na oblaku stala
Èasto še mnje prividzuje
Vješenji, ked vitor duje.
Macerovej muškatli
Jak da pah še èuvstvuje
Ej, macerova bešeda
Jak da še z daljeka èuje.
Prez molhu vidzim naš domik
Stavam už na hižni dzveri
I naraz zbaèim pri kvecu
Tvar našmejanej maceri.
Po ljicoh slizi mi èurja
Slika u molhi njestava
Njet pisnji co mac špivala
Muškatlu dok zaljivala.
(prišpiv)
Macerova muškatla...
Julijan NADJ
Na štred širokej rovnjini
jak mac naroda toho,
rokami èuvaš obièaj
i ruske meno joho.
(prišpiv)
Vše zaljivani z znojom parasta
honi tu drahši od zlata
zoz njima plaèe, z njima i špiva
dok hova sina Rusnaka.
Roki už krovi pricisli
domom vše ceplim tvojim,
èežki ci rani viljièi
prihod gu milim, svojim.
Vše zaljivani...
Ostanj nam mladi, valalu,
Mladosc ci naša
špivac predluži ruski špivanki,
vièno budzeme tirvac.
Vše zaljivani...
Havrijil KOSTELJNIK
Baèko, moja Baèko,
U tim švece širim
Ja za tobu tužim,
Njigda še nje zmirim.
Voljim tvojo pisnji,
Co ih èuc veèarom,
Jak co toti pisnji,
Co ih hraju carom!
Voljim tvojo polja
Zoz žitom zašati
Jak šickoho šveta
Kameni palati.
Ti mi šerco dala,
Ta ljem tebe vono
Ljubi i rozumi
Jak ljem šerco hodno.
A u širim švece
Jak prez šerca žijem -
Ja tu na roboti,
A o tebe šnjijem.
Mihal KOVAÈ
Pošol ši z domu daljeko,
Nas tu zohabel samovac,
Šerco ši jedno zohabel
Skrito za tobu banovac.
(prišpiv)
O, vrac še, mili moj, vrac
Bo dnji jak potok scekaju,
Topolji našo mi spac
Nocami mirno nje daju.
Teraz ši v cudzej cudzini,
Napiš èi dluho tam budzeš.
Cudza cudzina hamišna,
Našo topolji zabudzeš.
O, vrac še, mili moj, vrac...
V kraju rodimim i milim,
Mile nam njebo i ljudze,
V kraju rodimim ce èeka
Šerco co tvojo ljem budze.
O, vrac še, mili moj, vrac...
Vladislav NADJMIÈO
Zabolji duša u ljetnjej noci
Ked brat zaplaèe.
Ovlaži oko ked èuje hevtu
- "Oraèe, oraèe".
Hudaci hraju, nje daju smutku
Pokošic poljo.
Milo špivaju, jak daraz, sciha:
"Njevoljo, njevoljo".
Švic, mešaèku,
Ošvic nam daljeku drahu,
Naj vidzim macer staru
Èi šedzi na našim prahu.
Zaduj vitre,
Slizi zme tebe pridali.
Zašpivaj, bratu, hevtu
Co našo hudaci hrali.
Zaplaèe èlovek u èežkih èasoh
Ked duša bolji.
Z daljeka hlapci špivaju hevtu:
"Oj, bili topolji".
Špivajme braca, èuvajme pisnju
Nje dajme svojo.
Jak milo zvuèi po našim šore:
"Ozero oèi tvojo".
Švic, mešaèku,
Naš èlovek slizu nje skriva.
To nje žalosna pisnja
Ked Rusnak u noci špiva.
Zaduj, vitre,
Rozšir špivanku po švece.
Hoè nje tarhame ruži -
Mi zname jak pahnje kvece.
Narodna
Ej, nje vidno tot moj valal
Dze še ja narodzel
Alje vidno toti dražki (2 raz)
Co ja po njih hodzel.
Dražki bili, šercu mili
Medzi topoljami
Èom sce teraz zarosnuti (2)
Z tima korovèami.
Pošla mila, njet z kim hodzic
Dražki zarastaju,
Jih korovèe, a mnje žalji (2)
Šerco prikrivaju.
Mihal RAMAÈ
Vše ked še vracim do tvoho kraju
Na toti dluhi, cihi diljovi
Bili topolji smutno šeptaju
Skazku o jednej davnej ljubovi.
(prišpiv) (2 raz)
Bili topolji, èom spac nje dace
Toto co bolji èom spominace.
Veèarša cihosc koljiše polja
Moj valal mirno špi na rovnjini
Bili topolji njižno žubronja
I budza davno skriti spomini.
Bili topolji, èom spac nje dace...
Ti vecej nje tu, na rosnej travi,
Mi še uz davno, davno rozišli
Dok sciha èeèe veèar belavi
Sam sluham bilih topoljoh pisnji.
Bili topolji, èom spac nje dace...
A U AMERIKI TREBA ÈEŽKO ROBIC…
Narodna
Pome, hlapci, pome
Do tej Amerièki,
I ja pojdzem z vami
Dok popredam bièki.
Bièki popredani,
A penježi malo.
Mušim dac i kravu
I co mi ostalo.
Plaèem ja i žena,
Moja mila duša,
Tak to plaèu šicki,
Šicki co pojsc muša.
Nje plaè ti, ženoèko,
Ša mi še vracime,
Dok u Ameriki
Dakus zarobime.
Narodna
Americki men,
robim každi dzenj,
Rovno vše rahujem (2)
keljo prišporujem
Na pedu.
Prišla z kraju vist: "Pošlji na tot ljist!"
Èekaj, moj apoèko,
pišem tu pismoèko, pošljem ci ja pjatku
Na pedu.
Stari kalap moj - masni, sami znoj,
Šmati mojo, šmati, ša sce sami plati,
kupim sebe novi
na pedu.
Narodna
Na stred Ameriki
Karèma murovana,
U njej hlapci piju
Do biloho rana.
Piju voni, piju,
Ta še dohvarjaju:
Pome, braca, pome
Do staroho kraju.
Tam u našim kraju
Ljudze tak dumaju
Že u Ameriki
Penjež ljem zhartaju.
A u Ameriki
Treba èežko robic,
Na stodvacec vata
Pod žem treba shodzic.
Narodna
Muši vam, mamoèko,
Na šercu èežko buc
Vihovali sce me (2)
Nje budzem vam robic.
Vihovali sce me
Jak dzivku jahodu,
Teraz sce me dali (2)
Za hljiboku vodu.
Za hljiboku vodu,
Za široke morjo,
A teraz plaèece (2)
Dze ši, dzecko mojo.
Tu som, mamko moja,
V tim daljekim kraju,
Ked na vas podumam (2)
Slizi mi padaju.
POLJUBELI ZME ŠE JEDNEJ KVITNEJ JARI
Jakim SIVÈ
Jednej soboti na tancu,
Dok sciha muzika hrala,
Dzivèatko z pajtašku stalo,
U rukoh ruži trimalo.
Pajtaška pošla z leginjom,
Dzivèatko same ostalo
I jeden po jeden ljistok
Z èervenih ružoh tarhalo.
Ruži, èerveni ruži,
Prekrasni pahnjaci kvet,
Ruži mi najmilše kvece,
Voni mi cali švet.
Dzivèe, prekrasne dzivèe,
Krasšoho od tebe njet.
Budzem ce ljubic naviki,
Nje dam ce za cali švet.
Dok sciha muzika hrala,
Mi dvojo ostali sami,
A ruži krasni, èerveni,
zapahli medzi nami.
Ja še jej pital èom ljistki
Z èervenih ružoh tarhala,
A vona še ljem ošmihla
I ruži svojo mi dala.
Narodna
Ej, bul to kediš krasni èas
Ked mladosc rozkvitala
Vjazala cepla ljubov nas
Ljem dluho nje tirvala.
Šedzeli zme pred hižu raz
Dok mešac njebom pljival
Bešedu ljubu prerval ja
I tak som jej zašpival:
Dzivoèko, ljubov jak tot kvet
Co šerco prikrašuje
Ljubovi krasu èežko znac
Bo vše še premenjuje
Raz lelijovi zapah ma,
Raz ružoh co kolju,
Raz drobnej fijaloèki pah,
A èasto jak kukolj na polju.
Dzivoèko, ljubov jak tot son
Co kratki èas ljem tirva
Jak tot motiljèok co ho kvet
Za kvetom rado prijima.
Zaèuvaj šerco svojo ti (2)
Naj ljubov vèas nje straci
Bo zaš nam kvitki vraci jar
Ljem ljubov še nje vraci.
Jakim SIVÈ
Vše ked mi na rozum pridze
Dzivèatko premile jedno
Zoz kotrim ja hnjetka blukal
Po cihih, cmih nocoh vjedno.
Do karèmi na pohar vina
Dze špiva krasna dzivèina
Ja tedi zvièajno zajdzem
Pajtašoh svojih tu najdzem.
(prišpiv)
Kaèmar, daj nam vino
Špivaj mi, dzivèino,
Naj mi u pijanstvu spreješ,
Moja èervena kaljino.
Sam ja svojej sudjbi
Olamem konari
Bolj moj èežki naj zahluša
Polni zoz vinom pohari.
Raz jednej ješenjskej noci
Pametaš, pajtašu mili,
Ked zme še pre dzivèe toto
Mi dvome ljemco nje bili.
A potim, o èas njedluhi,
Mi vistku odrazu èuli
Že dzivèe prekrasne toto
Oženjel leginj druhi.
Kaèmar, daj nam vino...
Janko FEJSA
Blukal ja už velji roki
Po tim bilim širim švece
Ta som vidzel potadz veljo
Barz pahnjace kvece. (2)
Alje anji jeden kvitok
Njigda še mi tak nje spaèel
Jagod tot co som ho z tobu
Na verh breha zbaèel. (2)
Hibaj, hibaj,
Da zoz njoho vjedno natarhame,
Hibaj, hibaj,
Zapah joho vjedno da pahame.
Hibaj, hibaj,
hibaj, hibaj,
Bo to na tim švece njet,
Njet, njet krasšej jak kvece.(2 raz, i 2 raz)
Narodna
Vežnji zajdu, i ja zajdu,
Pojdzeme do mljina
Opitame še mljinara
Co tam za novina.
Koljesoèka zaljetuju,
Kamenj žitko melje (4 raz)
A moj mili dobrej dzeki
Ljem še na mnje šmeje.
Rozduvala, rozduvala,
Alje jej zahaslo,
Nazljivala šmetanoèki
Ta mucela maslo.
Toparoèka ljem lopota
A maselko muci (4 raz)
Ked še moja mila oda
Alje me zarmuci.
Stredu veèar moja mila
Mnje še obecala,
A vnjedzelju še zoz druhim
Raz ohlašovala.
Slovo svojo nje trimala
Ruèku svoju dala (4 raz)
Jak me šèiro barz ljubela
Ked me zohabela.
Narodna
A ja taka èarna
Jak èarna èarnjica (2 raz)
Naj še mi vistupi šej-hoj (2)
Naj še mi vistupi
Z drahi paradnjica.
Z drahi paradnjica
Z polja robotnjica (2)
Bo ja taka èarna, šej-hoj (2)
Bo ja taka èarna
Jak èarna èarnjica. (2)
Èarna bula, èarna,
Nje bulo mi pari,
Za mnu išli hlapci
Jak diždžovo hmari.
Bo ja taka èarna, šej-hoj (2)
Bo ja taka èarna
Jak èarna èarnjica.
Mihal KOVAÈ
Pljiva hmarka popod slunko,
Sluneèku prekosci.
Jaka je krasna bila, (3 raz)
I polna radosci.
Totu hmarku vitor nješe,
A tak pomaljuèki.
Špiva jej coška krasne,
Špiva jej coška krasne,
Coška jej špiva krasne
Cihuèko, cihuèki.
Popod hmarku orel kruci,
A kruhom široko.
Oj, vitre, dzvihnji dakus, (3 raz)
I mnje tak visoko.
Narodna
Navrac volki ta šedaj tam
Bo ci nove rozpovesc mam.
Javor, javor, javorov ljist;
Sluhaj, mili, jaka to vist.
Ja milšoho od tebe mam,
Volki svojo navracaj sam!
Javor, javor, javorov ljist;
A za tebe njemila vist.
Ked u tebe serdenjka njet,
Vec ci cesni i širi švet.
Javor, javor, javorov haj
Na prašèanje ruèku mi daj.
Jelena SOLONAR
Poljubeli zme še jednej kvitnej jari,
Poljubeli zme še jednej kvitnej jari,
Ked bili orgoni, ked bili orgoni,
Ked bili orgoni sto kvitoèki mali.
Sto kvitoèki mali konari himbali;
Sto kvitoèki mali konari himbali,
I našu ljubov, i našu ljubov,
I našu ljubov virno vše èuvali.
Každej jari kvitki tebe spominaju,
Každej jari kvitki tebe spominaju,
Jak zme še ljubeli, (2)
Jak zme še ljubeli ljem orgoni znaju.
Silvo ERDELJI
U lješiku pri valalje,
Krasni tam topolji,
Vše ked na njih ja popatrim
Šerco me zabolji.
Bo pod tima topoljami
Dzivèe ja ljuboval,
Virnosc svoju i serdenjko,
Ja jej podaroval.
Dok željene ljisce bulo
Ta zme še shodzeli,
I pod tima topoljami
Šesce nahodzeli.
Alje na tih už topoljoh
Ljisce davno sprelo,
Mnje dzivèatko, co ja ljubel,
Na vše zohabelo.
Jelena SOLONAR
Željenjeje žito, polne je pipinja;
Dzivèe poljubelo jednoho leginja.
Pokošeli žito, njestalo pipinja;
Dzivèe ljem nje može zabuc na leginja.
Nje plaè, švarne dzivèe, taki to leginje,
Ljubov jih ljem taka, jak kvece pipinje.
A VÈAS RANO BUBNUJU ŽE DO VOJNI VERBUJU
Narodna
Ked ja pojdzem maširovac,
Dam ja sebe konja kovac,
A za kalap vežnjem kvice,
Mila moja, zohabim ce.
Zohabim ce, plakac budzeš,
Drobni ljistki pisac budzeš.
A ja, mila, zastarani,
Tam daljeko za horami.
Za horami v tej doljinje
Èarni havran vodu pije,
Pije, pije, popivkuje,
Dva serdenjka zarmucuje.
Narodna
Èarni oèka, poce spac (2)
Poce spac,
Bo na rano treba stac.
A vèas rano bubnuju (2)
Bubnuju,
Že do vojni verbuju.
Ked verbuju, budu brac (2)
Budu brac,
Èkoda na to hlapcoh dac.
Oj, zaplaèe každa mac (2)
Každa mac,
Bo jej sina pridu vžac.
Oj zaplaèe každa mac (2)
Každa mac,
Bo jej dzivèe njet hto vžac.
Irinej TIMKO
Èijo to dzivèatko,
Vèera vodu bralo?
Ja sebe zašpival,
Vono zaplakalo.
Ja sebe zašpival
Na šivim konjièku,
Vono zaplakalo,
Ked bralo vodièku.
Ostanj mila zdrava,
Èas še už odberac,
Nje budzeš mi vecej,
Kapurku otverac.
Anji tu kapurku,
Anji tot oblaèok;
Ostanj mila zdrava,
Bo ja už vojaèok.
Za daljekim njebosklonom
Bije èudni hrom;
Našo hlapci-sokoljiki
Zohabjaju dom.
(prišpiv)
Hej (3) daljeka draha,
Hej (3) slizoèka mala
Zabljišèala na ljièku milej.
I škorvanèok nad poljami
Ljeci v njebokraj -
Ja še vracim, moja mila,
Ti me vipatraj!
Hej, hej, hej...
Ja ce nošim u serdenjku
Nje zabudzem dom -
Za naš kraj i za tebe
Mnje nje strašni hrom!
Hej, hej, hej...
Narodna
Ej, èervena ruža trojaka (2)
Ej, mala ja muža (3) pijaka.
Ej, po karèmoh hodzel, ta še spil (2)
Ej, ked prišol domu, (3) ta me bil.
Ej, nje bij me mužu, nje karaj (2)
Ej, zohabim dzeci (2), ej,
ta pojdzem het za Dunaj.
Ej, vrac še, ženo, do domu (2)
Ej, jak dzeci vrešèa (3) za tobu.
Mihal KOVAÈ (varijanta)
Tam pod ljesom kaljinovim
Voda drevko nješe;
Pri potoèku šedzi dzivèe
Èarni vlasi èeše.
Èarni vlasi jagod uhelj
Dzivèe rozèesuje,
Ta še vodi pri potoèku
Horko ponosuje.
Nje mam, vodo, oca, macer,
Nje mam nji rodzinu
Okrem tebe, bistra vodo
Hibalj ljem kaljinu.
Mihal KOVAÈ
Oraèe, oraèe, co polja orece,
Èom žalji dzivocki, ej,
Èom nje zaorece.
Zaorce ih, mili, zaorce hljiboko,
Naj šerco nje tuži,
Naj nje plaèe oko.
Naj šerco nje tuži
Za tim co stracelo,
Naj ljubic prestanje
Toto co ljubelo.
Žalošnje, žalošnje
Oraèe kraèaju,
Dzivocki zarmutok
I dzivku hovaju.
Narodna
Pomali, oveèki,
Hore rubanjami,
Bo ja pastir stari,
Nje starèim za vami.
Hore haj, dolu haj,
Medzi nami Dunaj;
Zaplakalo dzivèe,
Zaplakal i šuhaj.
Dzivèe zaplakalo
Že še nje odalo,
A šuhaj zaplakal
Že dzivèatko nje vžal.
Narodna
Mladosc moja i podoba,
Jak mi hinje, jagod voda;
Hinje, hinje, marno hinje,
Jak ljistoèok na dubinje.
Ljistok spadnje, druhi budze,
Mladosc moja už nje budze;
Roèki, roèki prehadzaju,
Mladosc nazad nje vracaju.
Mihal KOVAÈ
Hièoèko stara, hudobko naša,
Ti nam na bilim švece najkrasša,
Ti nam najkrasša, hižko biljena,
A dobra taka jak mac rodzena.
Ked jar pahnjaca do nas zavita,
Ked kolo tebe ovoc rozkvita,
Tedi ja dumam, hižko shiljena,
Že ši zoz raju na žem spušèena.
A ked zaš vžime vitri zaviju,
Strehu sèarnjetu z šnjihom zakriju,
Tedi nas, hižko, jak kvoèka zberaš
Cepli kridelka nad nas presceraš.