 |
Spust po |
|
  o osvojitvi inkovskega
kraljestva je Francisco Pizarro imenoval svojega brata Gonzala za guvernerja Quita in mu
zadal ekskluzivno nalogo, da najde El Dorado in cimet. Njegova zamenjava je bil komaj 29
letni Francisco Orellana, prav tako iz Extramadure. 25. Decembra 1539 je iz Quita krenila
na pot odprava 340 vojakov, 4000 indijanskih nosačev in nešteto prašičev, psov in lam.
Prehod čez visoke Ande je bil zelo težaven, kajti ljudi je zeblo, bili so lačni in
končno še izčrpani od fizičnih naporov, toda privid njihovega cilja jim je dajal
nadnaravno moč, ki jih je potiskala vse globlje v »oriente«. V nešteto konfliktih z
lokalnimi plemeni so pobili ogromno domorodcev, a sami niso imeli omembe vrednih izgub.
Čisto slučajno je ta vojska pustolovcev prispela na breg reke Rio Coca. Ker je bilo
hrane le še za poveljnike, so se odločili, da naredijo in opremijo ladjo, ter jo
pošljejo po toku navzdol in tako pridejo do prepotrebne hrane. Za tako odgovorno nalogo
so določili Orellan-o in še 57 vojakov. Močan tok je družbo odnesel po reki navzdol.
Ker bi bil povratek po reki nemogoč, se je poveljnik odločil, da zapustijo Gonzala
Pizarra in se prepustijo toku reke. V naslednjih devetih mesecih se je banda srečevala z
mnogo domorodci. Eni so bili gostoljubni do njih, drugi so jih odločno zavrnili. Orellana
je poročal tudi o plemenu ženskih bojevnic, ki so jih napadle. Primerjal jih je z
Amazonkami iz grškega mita. Tako je skoraj nevedoč dal ime reki, ki jo je sam odkril in
bi se lahko imenovala tudi po njem. Atlantski ocean so dosegli avgusta 1541 in se takoj
odpravili proti najbližjim španskim naselje v Zahodni Indiji.
|
|
Spust po |
 |
