alboa se je rodil v mestu Jerez de los Caballeros. Njegov oče, najbrž plemič, je bil reven in brez vsakršnega vpliva, zato je moral mladi Vasco delati pri bogatemu plemiču v pristaniškemu mestu Moguer na Atlantski obali. Po odkritju Novega sveta leta 1492 (Balboa je bil takrat star 17 let) je iz tega pristanišča odplulo mnogo oskrbovalnih ladij za ta ozemlja. Zgodbe mornarjev o Novem svetu in o priložnostih za bogastvo in slavo so razvnemale mlado dušo. Leta 1501, ko mu je bilo le 26 let, je zapustil rodno Španijo in se pridružil odpravi v to novo in priložnosti polno deželo.

Raziskovali so severno obalo današnje Kolumbije. Ker jim je primanjkovalo ljudi in hrane, niso mogli zasnovati trdnega naselja, zato so se vrnili na otok Hispanolo (Haiti), v Santa Domingo, takrat center Novega sveta. V tem mestu je vladala strahotna draginja in le redki pustolovci so uspeli zbrati dovolj denarja za povratek. Vasco je ostal na otoku kot svinjski pastir in se tako preživljal.

Leta 1509 je iz Santa Doming-a šla na pot še ena odprava, ki je imela nalogo osnovati prvo trajno naselje v Južni Ameriki. Tudi Balboa se jim je hotel pridružiti, vendar mu je odhod preprečil upnik njegovih ogromnih dolgov, ki si jih je nabral v preteklih letih. Pustolovski duh mu ni dal miru in že s prvo naslednjo oskrbovalno ladjo je odplul za njimi, upniku se je izmuznil v enem od sodov.

Ko so pripluli do celine so ugotovili, da so novo naselje Španci opustili zaradi nevarnih Indijancev in pomanjkanja hrane. Balboa je predlagal, da bi ustanovili novo naselje na drugi strani zaliva, kjer so Indijanci bolj prijazni. In tako so ustanovili naselje Darien, kjer je bil Balboa proglašen za neformalnega, a dejanskega guvernerja. Sam je poveljeval veliko odpravam v notranjost Paname, kjer so podjarmljali indijanska plemena z mečem in raznimi drugimi spletkami. Lata 1511 je od indijancev izvedel, da na drugi strani ožine obstaja veliko morje in da je južneje dežela polna zlata (verjetno so imeli v mislih inkovsko cesarstvo). Vedel je, da je njegov položaj formalo-neformalnega guvernerja pravno zelo vprašljiv, kajti vsakega guvernerja je moral potrditi kralj. Da bi dobil kraljevo potrditev kot guverner, je moral narediti nekaj odmevnega. Zato je zgodaj v septembru leta 1513 zbral odpravo 90-ih Špancev in mnogo indijanskih nosačev, da bi odkril ta ocean. Tri tedne kasneje so ga indijanski vodiči obvestili, da bodo za naslednjim hribom lahko videli ocean. Balboa je zato vsem ukazal naj počakajo, da se on prvi povzpe na vrh tega hriba in tako kot prvi Španec vidi ta novi ocean. Zgodba se je ponovila kasneje, ko so morali vsi Španci počakati, da se je Balboa zopet kot prvi Španec okopal v tem oceanu.

Na tem tritedenskem potovanju so naropali kar veliko zlata in biserov, ki so jih poslali na španski dvor. Toda preden je novica prispela do kralja, je ta imenoval novega guvernerja Darien-a. To je bil starejši plemič Pedro Arias Davila, ki je bil zelo ljubosumen človek. Kasneje je kralj Ferdinand izvedel za slavno Balbo-ovo odkritje in ga imenoval za guvernerja Paname, ki je bila podrejena guvernerju Darien-a. Balboa je bil ljudski človek, ljudje so ga imeli zelo radi zaradi njegove preprostosti. Njegova popularnost pa je šla v nos staremu Devil-i, ki se ga je hotel rešiti. V ta namen je januarja leta 1519 organiziral režirano sojenje njemu in še štirim tovarišem. Obtožil jih je izdajstva ko so leta 1511 brez kraljevega privoljenja prevzeli poveljstvo nad Darien-om. Za vse je odredil obglavljenje. Guverner bi lahko podobno kaznoval že mnoge druge, ki so ravno tako sodelovali v pravnih nečistostih v pragozdu, vendar ti mu niso bili tako nevarno kot Balboa in njegovi najbližji tovariši. Eden teh srečnežev je bil zagotovo Francisco Pizarro, ki je čez dobrih deset let srečno osvojil največje cesarstvo te celine, Peru.

Vasco Nunez de Balboa