|
PREDSTAVITEV MMP KARAVANKE
Izgradnja in odprtje mejnega prehoda Karavanke izhajata
iz clovekovih potreb, potreb narodov in drzav po boljsem gospodarskem in politicnem razmisljanju, kar nedvomno vodi cloveka
k potrebi po odprtosti in demokraticnosti.
Verjetno takratni Vladi dolgorocno nista razmisljali , da bo nekoc - danes
prislo do razmisljanja o zdruzevanju narodov v taki obliki, da se bo postopoma ukinjala mejna kontrola, da se bodo spreminjale
oblike medsebojnega sodelovanja in da bo vse vecja povezanost drzav prinesla globoke, demokraticne spremembe, katere bodo
bistveno spremenile vlogo delovanja sluzb na mejnem prehodu.
Pa vendrale, clovek mora razmisljati naprej, oziranje
nazaj je samo zgodovina.
Mednarodni cestni mejni prehod je prezivel socialisticni sistem, ima pomembno vlogo v demokraticni
Sloveniji, v bliznji prihodnosti pa ga caka izvajanje pravnega reda Evropske unije.
Vsako leto se spomnimo, da je
1. junija leta 1991 s predorom odprta nova cestna povezava, 25. junija 1991 pa je bil tudi pomemben druzbeno-zgodovinski
korak povezanega z nastankom samostojne drzave Slovenije, kjer je prav mejni prehod na Gorenjskem odigral vidno in pomembno
vlogo in sicer kot objekt politicnih in ekonomskih apetitov takratne Vlade, ki je v zasedo poslala zvezne enote vojske in
Policije, katere so skusale z zadnjimi mocmi uveljaviti " drzavni red" ze mocno razpadajoce drzave. Takratni branilci, slovenski
policisti in vojaki, ter uspesni pogajalci so take namere preprecili.
Cas hitro bezi naprej. V narodih in clovekovih
potrebah se dagajajo tezko ustavljive spremembe, vstopamo v Evropsko Unijo, ki bo spremenila delo organov na mejnem prehodu,
pa vendar bodo prvi dnevi odprtja predora vsaj pri nekatrerih posameznikih in v zgodovinskih spisih ostali nepozabljeni....
Nasim vnukom bomo nekoc pripovedovali lepe zgodbe!
PODATKI IN ZNACILNOSTI O MEJNEM PREHODU
Mejni prehod je tehnolosko sestavljen iz dveh
mejnih ploscadi Hrusica in Podrzca (Rosnbach), ki sta medsebojno povezani preko 7864m dolge predorske cevi - Predora Karavanke,
ki je zgrajen po se danes sodobnih in varnih standradih. Z enocevnim predorom tehnicno upravljata nadzorni centrali upravljalcev
JPVAC Hrusica in cestne uprave v Zauchnu. V notranjosti predora poteka administrativna drzavna meja med R Slovenijo in Avstrijo,
ceprav pa se sama mejna kontrola, ki jo izvajajo organi mejne kontrole slovenske Policije in Carine in avstrijske zandarmerije
in carinske straze, ze izvaja v posebnih obmocjih - conah mejne kontrole na obeh platojih.
Znacilnost mejnega prehoda
je izvajanje mejne kontrole po nacelih mednarodno pravne sluznosti, ki je bila zaradi funkcinalnosti mejnega prehoda in v
izogib cakalnim dobam pred predorom, vzpostavljena na tak nacin, da organi sosednje drzave izvajajo mejno kontrolo na teritorianem
ozemlju sosenje drzave pod enakimi pogoji in uporabo pooblastil, razen nekaterih izjem.
V 10 letih je bila frekveca
prometa razlicna, kljub sodobnim in hitrim povezavam v tem casu, pa je mejo prestopilo preko 4000 milijonov potnikov in preko
1000 milijonov vozil. Pretok skozi cestni predor pa se iz leta v leto povecuje.
Sluzbe na mejnem prehodu in tisti,
ki zlasti skrbijo za zadovoljitev potreb potnikov, so naslednje:
-MTS Kompas z gostinsko - turisticno ponudbo, menjalnico
in prodajalno blaga na MP Hruica,
-JPVAC Hrusica, ki skrbi za vzdrzevanje cest, zlasti v zimskem casu, upravlja z tehnicnimi
napravami in vzdrzuje predor Karavanke, ter opravlja naloge na cestninski postaji Hrusica,
-AMZS, ki skrbi za odvoz in
prevoz okvarjenih vozil,
-spedicije Intereurpa in Transglob, ki skrbita za izvajanje predpisov v zvezi uvoza in izvoza
blaga,
-mejne veterinarske in druge inspekcije, ki izvajajo nadzor v njihovi pristojnosti,
-vzdrzevalno- tehnicne
sluzbe, ki s podporo skrbijo za nemoteno delovanje sistemov na mejnem platoju
-svet uporabnikov mejnega prehoda, ki ga
sestavljajo predstavniki drzavnih organov in gospodarskih subjektov in skrbi predvsem za racioanlno funkcioniranje mejnega
prehoda.
Znano je, da se bo po 1. maju l.2004 kadrovska sestava sluzb vidno spremenila in na mejnem prehodu bomo
srecevali le slovenske in avstriske policiste, ter delavce CP Darsa.
Poslovili se bojo delavci sluzb, ki so dajali pomen mejnemu prehodu 14.let in sicer:
- slovenska carina,
- delavci avstrijske carinske straze,
- delavci avstrijske andarmerije (zamenja jih policija),
- delavci avstrijskih in slovenskih spedicij.
Torej oziranje nazaj je samo zgodovina.
|
